…nekje v globini srca za vedno…
 |
| Mateja jih je našla nekje pri kliniki. |
Tudi današnji dan…
 |
| nekje na poti… |
Dan, ko sem sedela v ambulanti klinike Svjetlost in je g. zdravnik rekel, da ja…da imam zdrave oči, da sem super, da ni več ničesar, da je okrevanje po operaciji uspelo, da bom dobila tudi “vozačko” brez očal brez problema in dan, ko sem stopila na cesto in si rekla…vem, kaj pomeni biti srečen.
 |
| varno… |
Noč je bila prekratka, pot pa glede na razmere na cesti rahlo predolga. In smo šle tri babnice. Do Ptuja po dežju, pol v snegu, v Zagrebu pa ni bilo vidnih sledi slabega vremena…
 |
| varnost Svjetlost. |
Na kliniki sem bila komaj vidna. Brez nekih težav, ga. na recepciji me je bila strašno vesela in vedno znova me preseneča kako pozitivna oseba je.
 |
| vrhunski grafit. |
Z Lidijo in Matejo smo se bolj kot ne varno pripeljale v Maribor…
 |
| bravo RK Maribor! |
V Lenartu sem preživela čudovito popoldan s svojimi še bolj čudovitimi prijatelji in meni vedno zlato deklico Tinkaro, ki ti, takoj ko stopiš skozi vrata, da vedeti, da te ima rada, da si njen prijatelj, da je je sama dobrota, da se zraven nje preprosto moraš imet lepo in ki komaj čaka, da cuka laske. In potem je šele prikupna. Vse ji je smešno, tako ji je vse pomembno in tako je zraven nje življenje za hip ustavljeno in smeješ se, čeprav veni na veliko sneži in veš, da bo pot do doma še dolga.
 |
| organizirani navijači. |
Doma se nisem zadržala dolgo…
 |
| zastave. |
Potem pa Dvorana Tabor.
 |
| g. kapetan. Uroš Zorman. |
Naj mi nekdo oprosti moji največji neumnosti, da sem se do nje peljala z avtom. Pa dobro, Dvorana Tabor je bila kar polna in avto sem parkirala čisto nekje bogu za hrbtom in se spraševala, če je to res potrebno. Smo se pa šoferji med seboj dobro organizirali.
 |
| nacionalna tv. |
Žal nisem uspela prit v prvo vrsto, sva pa z Igorjem pristala na enem simpatičnem kotu, kjer sva navijala na slovensko rokometno reprezentanco, ki je žal danes proti Islandiji nesrečno izgubila. Srečanje je bilo zelo prijetno, zabavno in fajn. O rokometni igri se še učim, tako da pametovala žal ne bom. Zgubili smo za gol, vendar srečanja ne bom pozabila, ker je bilo nepozabno doživetje za vse nas.
 |
| naša nogometaša. všečkam.:) |
Organiziranim navijačem pa svetujem, da naj se po tekste za navijanje obrnejo na mene, ker gremo Slovenija in Slo-ve-ni-ja in Dajte, dajte gol…no, ni dovolj. Če me razumete.
 |
| to je bilo to. |
Dan, ki se po več kot 15 urah varno končuje na mojih tipkarskih mojstrovinah in mojstrovinah moje prijateljice Polone (ona bo vedela o čem je stvar)…
 |
| g. Luka Žvižej. |
Ko lahko rečem, da sem po skoraj 3 mesecih po operaciji…prestala, rahlo zbolela in okrevala….
 |
| himna. |
Občutek je tako krasen in lep…in je moj.
 |
| pogled na Dvorano Tabor |
Še enkrat hvala vsem, ki vam je bilo mar in vas je vedno znova iskreno skrbelo in ste mi želeli vse dobro. Rada vas imam in tudi jaz vam želim, da bi si uresničili svojo željo, kot sem si jaz svojo, ki mi je spremenila življenje. Je krasno, lepo, nepopisno nasmejano…
 |
| Luka. Dočakal sem 7 metrovko. |
Poglej skozi pravi vogal in ugotovili boste, da vas sreča čaka za ovinkom…
Zaslužite si jo…
In tako je pot od Zagreba pa do Islandije…končana…
 |
| konec tekme. |
V nedeljo pa…če bo sreča dana, se vidimo kje drugje kot…ja, v Kidričevem. 🙂
Foto: Dejan Laketić