Kaj si ti ja nor malo!
To je bil večer, ki se ga bomo spominjali še dolgo.
Rokometna tekma, ki je ne pomnim. Kaka igra. Kaka zgodba.
In uf, kaki preobrat!
Prvo druženje pred tekmo in pozitivne napovedi.
Pol krasen začetek in menjava vodstva.
Napadi Celja in vodstva proti Mariboru.
Samo minus tri za drugi polčas.
Pol pa je šlo samo dol. In tudi minus šest.
Gledali smo nemočno te napake, ki so se vrstile in vse je bilo videt žalostno.
Pol pa, kot da bi fantom nekdo rekel…ajmo, gremo se je začelo.
Pa spet skoraj na minus dva in vse se je tak noro obračalo.
Medtem ko sem se ukvarjala še s stotimi stvarmi zraven za vikend, se drla, navijala, obupala in se spet pobrala…so razturali.
In kak so razturali.
Solzne oči sem mela minuto pred koncem tekme. Stali smo nekaj minut več.
Boben je donel, drli smo se kot zmešani.
Mi smo jih začutili, oni so začutili nas.
Blesavo dobro.
Izenačenje. Vodstvo. Ja, vodstvo.
17 obramb Marina, izjemni goli in kapetan Tadej, ki je ekipo še dodatno dvigoval s svojimi domislicami.
Na koncu je sfalilo par centimetrov. Do tiste zadnje obrambe, ki se je spremenila v gol.
Na semaforju je pisalo 28:28.
Lahko bi jokali za zmago, pa smo se tak iz srca veselili te izjemne točke. Tega remija.
Tak so bili veseli, tak so bili srečni. Jaz pa z njimi.
Te tekme ne bom nikoli pozabila.
Predvsem zaradi sodniške poštenosti, čeprav so včasih bili tudi taki udarci, pa jih nihče ni opazil, tako da ni bilo niti ene izključitve na tekmi.
Zapomnila si jo bom tekmo po tem, da imam končno fotografiji z izjemnima človekoma. Končnoooo z izjemnim kapetanom Tadejem, ki ga izjemno cenim in spoštujem, ker nas ima tako zelo rad in je res kapetan v vseh lepih besednih zvezah. Malo je takih kapetanov in Tadej ima na igrišču in izven njega tako krasen odnos do vijol’čnega dresa in vsega, da mu lahko samo ploskam.
Pa Marin, kaki golman, kako srce je to.
Iz srca hvala obema.
Hvala vsem navijačem, ki se res trudite da je vzdušje, energija, da je res dvorana norela.
Hvala ekipa, hvala vsem delavcem kluba. Opravljate izjemno delo.
Ta zlata točka. Bravo, res bravo!
Tako krvavo ste si jo zaslužili, tako ste pokazali vsem, da ste garači do zadnje sekunde.
Vsem od prvega do zadnjega…kako ste se pobrali. Po vsem kar je bilo. Kako ste pokazali srce, karakter, pustili znoj na igrišču.
Priznam, to kar ste naredili v drugem polčasu je za anale.
Bravo! Bravo!
Uživajte v svoji noči.
Sobota je že, danes je še en vijol’čni dan. V Ljudski vrt prihaja Triglav in naš Merti.
Rokometni klub Maribor pa drži 4. mesto! Bravo!
Se vidimo.
Kak sem ponosna na tota vijol’čna rokometna srca.
Rada vas ima.
Deklina, ki ima ta vikend pred sabo toliko krasnih stvari.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić