Select Page

Če bi lahko ta derbi, ta poraz s tremi prejetimi goli označila z eno samo besedo…bi ji rekla…šola.
Draga šola, ki je stala tri pike.
In kup jeznih ljudi.


Pred tekmo na južni ploščadi so me spraševali kakšna bo tekma.
Vsaj ena napoved je bila prav…takšna, kot bo igra.
Po prvem in drugem golu se je vse skup zrušilo, tretji pa je bil samo še šok.


Medtem ko sem se od prve minute tribune kregala z gospodom, ki me je kasneje označil za seljačino, za osebo, ki nenormalna (no tu je kar zadel, ker kaj vse jaz prenesem na tej tribuni tudi nena vsak normalni) in ja…predvsem mi je pojasnil…da je on na tribuni stadiona že 40 let in jaz njemu solit pamet ne morem.


Priznam, ne morem. Ne morem bit glavca, imet toliko znanja in naprej označit kako bodo sodniki zanič, kako bo določen igralec nasprotnika sam odločil tekme (pri tem gola seveda ni dal) in ja, imam šele 38 let in če bi si še ne vem kak želela…za mano ni toliko let izkušenj. Če bi jih želela pričarat. Tudi 40 krat nisem v bolnici darovala krvi, mislim pa da sem na tem področju premaknila ogromno ljudi, jim omogočila čudovite akcije in pomagala ogromno ljudem, čeprav sem kri darovala samo trikrat.
Čeprav sem imela drugi polčas mir, sem dobila v ščit prijatelja, pa tudi gospodje policaji niso bili daleč.


Kaj smo danes videli na tribunah je bilo za res eno posebno zgodbo. Gospodje z opremo na Dju, na moji tribuni pa so se, številni, ne samo moj sosed, ki mi je zameril, ko sem rekla, da dejansko sem seljačina (moja mama je z vasi in na to sem zelo ponosna), ampak tudi drugi, ki so se spravljali na igralce na vipu, ki so bili pač zeleni. Saj kaj drugega tudi niso videli. Vmes so bili še naši igralci, tudi kakšni bivši, vendar to ni bilo pomembno.


Samo v eno neko nerganje za tiste za mano in tiste pred mano.
Popljuvalo se je in čisto vsakega.
Trudila sem se, da sem ignorirala, a čeprav so igralci res izgubili, preprosto so bili izgubljeni po obeh golih, a kaj so prenašali s tribun je bilo res…nimam besed kaj je bilo to.
Na igrišče je letelo vse kar je bilo možno.


No, skoraj so z baklo na vzhodu zadeli tudi športnega direktorja.
Tega izjemnega gospoda, ki je s svojo ekipo zrihtal da so na tej zelenici, zdaj sicer novi a kar precej zažgani in z luknjami po tej tekmi, igrali številni velikani evropskega nogometa.


Točno ta gospod, ki je gospod za celo slovensko ligo in številne evropske. Ta gospod, ki obožuje svoje mesto in ga ima rad, ker je njegovo.
Lahko bi bil kjerkoli po svetu, želi biti pa naš.
In prav tem igralcem, ki so to sezono izgubili tretjič, so danes tribune namenjale glasove, ki bi jih rada čim prej pozabila.


In če sem ob polčasu imela čudovito Nastjo, izjemno osebo, ki naju je prišla pozdravit, in če sem ob koncu imela mojo zlato Barbaro in njeno mamo…sem imela pred tekmo druge prijatelje. Izjemne prijatelje. Ki smo optimistično verjeli. Vsaj v remi. Vedeli smo da bo težko.
Derbi ne prideš igrat, prideš ga zmagat.
Danes smo bolj malo igrali, zmagali pa nismo.


In če je to tragično, vam dajem prav.
Če boste linčali igralce, kako slabi so, jih dajte.
Hočete jim metat v glavo vse kar premorete. Dajte.
Samo mene je bilo sram. Jaz sem se skrivala za svojo rdečo kapo. Mene je bilo tak sram sedet med določenimi ljudmi. Jaz nisem taka.
Ne glede na vse, kar čutim do zelene barve, spoštujem pa ljudi. Provokatorji, nesramneži, karkoli že so…ljudje so.
Težka tekma in sodnik na velikem minskem polju. Vsaka čast, dragi Prekmurec. Tega tudi ne boš hitro pozabo.
Mi pa tudi ne smemo.
Naučit se moramo. Naučit se moramo, da smo ranljivi in premagljivi.


Naučiti se moramo, da smo ljudje.
Toliko je Martin kritik dobival kak je slab in kaj dela Denis na klopi.
Martina nisem srečala po tekmi, le parim sem pomahala in dala roko kapetanu.
Mi je pa jasno eno. Tako on kot ostali so pregoreli v preveliki želji.
Zato, ker večino teh fantov poznam, bom še enkrat rekla, kar sem malo prej napisala na svojem fb profilu…moji ste…moja kri ste…moja vijol’čna familija.
In ko sem slišala kak so Viole po tekmi pele…kako so pele in pele in pele…nogometaši so še prišli nazaj…in jim peli. Še video sem šla naredit. Ste čuli to? Ste dojeli, kaj so peli?

Niso obsojali, niso žalili. Peli so svojim prvakom.
Osem velikih pik, štiri tekme so do konce. Celje veni, Triglav in Krško doma, ter finale prvenstva v Domžalah. Pa še veliko finale pokala s Celjem s temi našimi zelenimi rivali.
Po tekmi smo se dobili na severu. Ful sem bila vesela, da smo bili spet prijatelji zbrani. Nič nas ne ustavi. Tam smo. Pa je dež, toča, porazi ali zmage. Tam smo. Danes smo čez 21h uro šli domov. Izračunajte kdaj se je končala tekma.
Bili smo ponosni navijači.


Vemo, da je bilo slabo. A naša naloga je, da smo podpora. Naša naloga je, da smo tu, ko tudi ne gre kot bi moralo it.
Vsak je pač na tej tekmi naredil kar je zmogel in mislil da je prav. In predvsem to velja za obe strani.
Zato naredite kaj je prav. Naredite in pišite kaj mislite, da je prav.
Jaz sem hvaležna da imam ta klub v srcu, v svoji krvi.
Hvaležna sem Amirju za tisto krasno izjavo za oddajo Goool. Nikoli nisem slišala, da bi nekdo tako lepo govoril in hvala ti. Nikoli ti ne bom pozabila in za mene si izjemen. Ne glede na vse, izjemen si.


Danes sem slišala toliko rasizma in ksenofobije. Češ, kaki pa te igrajo za konkurenco.
Če bi dobro pogledali, bi ugotovili, da država rojstva in jezik in vera res nimata čisto nič z nogometom. Le obraz človeka, ki ne razume. Ne razume.
Zato oproščam ljudem, ki niso razumeli. Saj jih celo leto ni blizu. Te velike tekme pa ja pridejo, da lahko rečejo kako dolgo že traja zvestoba.
Moj mali Jan je za Planet tv povedal da sem zvesta navijačica.


In tu bom ostala. V svoji zvestobi, ljubezni in spoštovanju.
Glave gor, gremo v Celje in gremo po naslov.
Pač malo smo podaljšali napetost. Ni ravno fajn, je pa prav tako.


Vse se zgodi z razlogom.
Tudi nekdo na tribuni, tudi nekdo na igrišču.
Čeprav sem včasih jezna, sem za vsako izkušnjo zmeraj in povsod…neizmerno hvaležna.
Zdaj sem pač pomirjena.


Privoščila si bom šamrolo iz Hiše kruha. Pol pa grem uživat dalje večer.
Hvala bojevniki. Za mene ste…najboljši na planetu.


Rada vas ima.
MalaMo. :*