Poljub jeze

Poklon fantje! Poklon, futsal fantje, poklon do podna.

Poraz ne jemljite kot kaj slabega. Vzemite kot izkušnjo. Kot šolo. Kot novo moč.
Prva tekma finala v futsalu se je odvijala v Rogaški Slatini.

Ko bi samo vedeli…
Bus je odpeljal nekaj čez 18.40, potem smo ugotovili, da je na poti še prometna nesreča, tako da smo preko Ptuja in skozi čudovite kraje nekaj minut pred začetkom tekme prihiteli na montažno tribuno (pač tribuno v športni dvorani).

In uf, kak se je to vse skup vrhunsko začelo. Kaka mojstrovina Mateja, pa Miloš za 1:2.
Kaj se je dogajalo kasneje, je odpro oči tekmi, ki je imela predvsem eno samo stvar. Preizkušnjo.

Ta tekma me je spominjala na to, da pred tabo postavijo stvari, ki te spravljajo ob živce, na tebi pa je kako nanje reagiraš.
Nekdo je zelo dobro vedel, kako naredit nekaj, da postane točno tako kot mora, da je nekdo na koncu dneva zadovoljen.

In nekdo je na tem testu padel. Globoko padel. Z besedami, z dejanji. Nekdo je pokazal, da si tako šibek, kot je šibek tvoj najšibkejši člen.
Naučila sem se, da ljudi ne sodim po videzu, ker ponavadi vara, pa tudi ne po tem kaj slišim od drugih. Na tekmi minuli večer sem slišala preveč.
Videla pa stvari, ki so verjetno šokirale. Sprva sem pač mislila, da se stvari zgodijo, zdaj mi je jasno, da se stvari dogajajo.

Da otrok, manjši od ograje zmore sredince kazat sodniku, verjetno ni zraslo na njegovem zelniku. Da se vzklika žaljivko, kot na kakšni veliki nogometni tekmi, pa me je kar malo prikovalo na to malo modro klopco. Višek pa doživiš, ko se dva petelina srečata vsak na svojem kurniku in potem se želita srečat na pol poti in ne dovolijo, da bi se malo potem zmenila.
Koliko jezikanja, pa tako malo dejanj.

Hvala moj Tadej, za izjemno kuliso z bobnom. Vsaka ti čast kaj si spet naredil na tej tekmi.
Hvala vsem, ki ste navijali. Ne samo tistih prvih par minut, ko sem bila prepričana, da bo to pa tekma, ko bomo navijali ko budale.

Tistih par, ki smo uporabljali roke še na koncu…bilo nas je malo. Pa tudi tistih, ki so želeli samo uživat na tekmi, je bilo za vzorec.
Hvala vsem, ki ste pokazali, da je to samo šport. Na koncu je vse samo šport.

Ne glede na krivice, ne glede na vse, kar se zgodi, karkoli kdo naredi. To je šport. To ni pomerjanje moči v jezi, ne v moči jezika. To je šport.
Futsal je vrhunski šport. Maribor ima vrhunske igralce. Občudujem od prvega do zadnjega. Po zadnji tekmi še posebej. Izjemno sem hvaležna vodstvu za ves trudi, za gratis avtobus, za vse, kako se trudijo, da imamo kar imamo. Damjan se podpiše pod ogromno dela in hvala, ker si. Zaradi tebe ima futsal v mestu res mesto, ampak do višje vrednosti, karkoli že to pomeni, pa bo nekaj časa še trajalo.

A na minuli tekmi se je videlo kje smo. Ker smo skupaj v porazih in zmagah. Vemo kje smo in kaj je potrebno, da naslov pride nazaj v Maribor.
Ker na koncu ostane le tista na pot spita pijača…pistacija na tleh…na koncu ostane tisto, kar nosiš na prsih in ne tisto, kar ti piše na hrbtu.

Naučiti se moraš kje je meja, kdo si ti in koga predstavljaš. Naučiti se pač moraš, da ne moreš za minuse kriviti druge, ker je tako težko pogledati v sebe.
Lahko je ko so zmage. Pravi ljudje se pokažejo in njihov karakter, ko zadeva ne gre tako kot mora.

Jaz sem hvaležna za to čudovito izkušnjo. Domačinom za ta košček tribune, pa našemu krvodajalskemu junaku, da se vsaj tu srečava.
Bila sem pa res razočarana. Ampak to sem pač jaz. Ker po desetih letih gostovanj, pa verjemite, videla sem res vse možno, kaj takega res nisem pričakovala.
Še naprej bom z veseljem obiskovala domače tekme tega izjemnega futsal kluba, je pa to zagotovo moje zadnje futsal gostovanje v življenju. Dosti pove, da bi, če bi bila s svojim avtomobilom, prizorišče zapustila že po prvem polčasu.

Vesela sem, ker sem ostala. Zaradi fantov na parketu. Videla sem njihove oči. Ne rabim jih osebno poznat, neumna pa nisem. In ker so tako izjemni, sem hvaležna za vsako tekmo, ki sem jo kdaj doživela z njimi.

Hvala še za krasno skupno fotografijo ob koncu, ki ste mi jo uredili in jo lahko dodam v blog.
Bilo mi je v čast.
Za mene boste zmeraj. Najboljši futsal igralci na planetu.
Se vidimo čez nekaj ur v Ljudskem vrtu.
Rada vas ima.
Vijol’čna deklina.
MalaMo. :*