Select Page

Ti odbojkarji so neverjetni. Nimam pravih besed.


Ne bom vam pisala o rezultatu tekme s Krko, ker si ga lahko pogledate na spletu. Pa sem si ga skoraj do konca pisala v beležko. Ne bom vam pisala o številkah, rada bi vam pisala o njih.


Najprej so podpri Rok(kovanje). Pol so spet zrihtali šmorn in zimski sladoled. No, pol so zrihtali, da smo gledali štiri nize. A najbolj pomembno. Zrihtali so zmago.


Prvi niz jih gledaš in si misliš…fantje joj servis…pa malo živčki…pa rečem…mladi so…saj vemo kak bo pol šlo.
In gre. V drugem nizu v sebe bašem šmorn. Dobim porcijo, kot da že en teden nisem jedla (in dobim zaloge še za par dni) in gledam ta niz. Fantje so na drugi strani, vmes se mi logično da lahko gladko zaleti, prijatelj prihiti z otrokoma…mala dva uživata. Atejeva rama je super boben, ki je dodatek na Tadejevo ragljo in fante s sodi.


Super se imamo. Tu pa tam se čudimo vidnemu in ne vidnemu, gospod uradni napovedovalec poskrbi za zabavne vložke, fantje pa, da publika začne noret.


Ni nas dosti. Sicer več kot marsikje, a verjamem da prihodnost prinaša bolj rožnate trenutke.


A fantje navdušujejo naslednje tri nize, se borijo kot levi, nočejo bit ovce, nočejo bit povprečni. Garajo, se veselijo teh točk, kot da jih pelje najmanj do naslova prvaka.


Koliko žara v očeh, koliko dvignjenih rok ponosa ob doseženih točkah. Kaka energija. Želja. Moč.
Gledam jih in si mislim…kako odrastejo, ko zmagujejo. Postanejo veliki.


Užitek je gledat te fante. Užitek je bit na tribuni, videt to nekaj več…ne znam vam povedat.
Spremljam številne športe, ljubi so mi čisto vsi mariborski. Ker je to moje mesto. Vsi ste mi pri srcu. Rada vas imam vse po spisku. Ni važno na kaki površini igrate, kakšen priimek nosite na hrbtu.


Vijol’čna je ljubezen večna. In res je.


Lepo je vedeti, da je v tem mestu toliko mladih, ki odhajajo od računalnikov, da zmagujejo na parketu, nogometnem igrišču, ledu, kaki teniški podlagi.


Dragi odbojkarji, upam da me berete tudi v tem blogu. Hvaležna sem jaz vam. Zaradi vas je lažje, kot si mislite.
Čestitke za zmago, z odliko oddelano tekmo. Nikoli nihče ni rekel, da bo lahko. Nikoli nihče ne bo rekel, da porazi ne bolijo. A nas naučijo, kot nam dajo polet zmage.


Naj bo ta zmaga zagon za prihodnje. Za težko, ki bo prihodnji teden.


Bistvo je, da ste super in ostanite super. Hvala za čudovito tekmo, hvala vsem za odlično večerjo. Ga. Šmorn, vi ste izjemna oseba in hvala vam, ker ste.


In preden končam…hvala vsem, ki ste v tisto škatlo pri šmornu dali noter zokne. Škatla je bila težka in nabasana. Hvala vam. Ker vam je mar za brezdomce. Hvala, ker bo nekomu v teh dneh bolj toplo.


In ja…končujem…počasi…
Ponos mesta se. In vzor mladim, ki so želeli kdaj pa niso vedeli kako. Ostanite zvesti sami sebi, skromni in predvsem tako delovni.


In spominjate me na Ilko…bolj kot si mislite.
Rada vas ima.


Ponosna na to moje krasno mesto.
MalaMo. :*