Tebi, prijatelj moj…

Ki trpiš. Ki s seboj nosiš breme. Ki te skrbi. Ki ti je pot obrnila hrbet. Tebi, ki si tako mlad, tako čudovit, tako izjemen. Tak dober mož, oče, sin, prijatelj. Ti, ki si vedno pogledal najprej nas, šele potem si dal sebi. Ti, ki si dneve in dneve garal za to, da je bilo vse točno tako kot je moralo biti.
Pišem tebi, prijatelj moj, ki ti ne morem vzeti bolezni, te grde packe v tebi, ki te žre, a mislim nate vsako minuto dneva, si želim in prosim, da boš boljše, da boš spet lahko zdrav norel po gozdu, nabiral gobe, nam pekel čevapčiče, se smejal z nami kot se znaš samo ti.
Tebi, moj prijatelj, ki si dokaz, da te ne rabim poznat celo življenje, ker si mi prirasel k srcu tako kot tebi ljuba žena od dne ko sva se spoznala.
»Nikoli ne boš lačna zraven mene, Mojca,« si rekel. Vedno držiš to obljubo in vedno nekako najdete še neko sladico, ki je nikdar ne bi nehala jesti.
Ne zameri mi, ker te ne bom imenovala, a veš kdo si in veš kako poseben si vsem nam. Kako zelo te imamo radi, te spoštujemo in cenimo.
Kričimo, ker ni prav in se sprašujemo kje je pravica za dobrega človeka, kot si ti. Za človeka, ki bo svetu še toliko dal. Ker te svet potrebuje. Ker te potrebuje en mali sonček, ki ti reče Ata in si njegov največji vzor na svetu.
Radi te imamo. Tako zelo te imamo radi. Tako zelo cenimo vse kar si delal za nas in kar vse boš še storil za nas. Ne pozabi, da smo tukaj zate zmeraj. Vedno ko boš potreboval pomoč je naša številka odprta zate. Ura ni važna…ko bo bolelo, kriči v telefon, prišli bomo. Ni važno kje boš. Veš da imaš ramo za oporo in srce, ki ti bo pomagalo prebroditi vse to kar se s teboj dogaja.
Ne pozabi na lepe trenutke, ki smo jih doživeli in jih še bomo.
Za nas je tvoja cela družina tako zelo pomembna. Tako zelo si želimo da bi čim prej ozdravel in vsak dan, vsako minuto verjamemo v čudež. Vsak dan smo prepričani, da si največji borec in da ti bo uspelo premagat to grdo packo, ki te žre.
Ne pozabi kako velik človek si, kako mogočen si v svoji veličini. Zmoreš in zmogel boš. Naše rame so tu, opora in vsa ljubezen, ki jo potrebuješ. In ljubezen premaga čisto vse. Ker ljubezni se ne da uničiti. In naša je pristna in iskrena.
Zato se bori, prijatelj moj, predvsem pa ne pozabi…da boš zmagal. Ker si to ti. Naš, edinstven in poseben. Velika vojska je za teboj in skupaj smo se smejali in skupaj bomo jokali.
Pišem, da iz sebe spravim to nemoč, ki je v meni. Ker gledam v telefon, računalnik in ne vem kako naj ti pomagam. Jezna sem sama nase, ker si je usoda izbrala tebe, da ti ponagaja in ti vzame prepotrebno moč. A vem da se bo vrnila. Prosimo, čisto vsak dan, da boš spet lahko občutil sonce, jesen, zimo in pomlad tako kot si zaslužiš. In greš v poletje na najlepše počitnice svojega življenja. Zdrav.
Verjamem vate, prijatelj moj. Verjamem v tvojo družino in v moč čudeža. Pišem ti in mislim nate. Saj veš da morate januarja kaj uštimat in do takrat verjamem, da boš z nami spet pojedel ta mali košček torte, se z nami smejal in bil rešen te grde, grde packe.
Cmok v grlu imam, trudim se da skrijem solze, a vem da so to solze za novo, lepšo zgodbo.
Pazi mi nase. Naj te zrihtajo. Naj ti vrnejo sijaj in moč. Ti pa njim pokaži da si pravi ded.
Drugo leto mogoče ne boš mogo darovat krvi, veš pa da vsako leto rabim koga, ki bo nosil stole in mize. Tako da računam na tebe. Ker vem da boš prišel. Lepi pogled na najlepši tribuni te zmeraj čaka. In če te ni, nam nekaj manjka.
Si del naš, prijatelj z veliko črko P.
In kot bi Nina zapela: »Ti to zmoreš, ti to znaš. SVET JE TVOJ.«
Rada te ima. :*
Mojčika