Ko mi je Anita pred dnevi omenila, da je danes tekma B ekipe v Lenartu, sem rekla da me zagotovo ne bo. Soboto bom imela za odmor od vsega, tudi fuzbala in bo to moj neke vrste post. Da je to edina sobota do konca maja, ko ni fuzbala A ekipe in bom žal zamudila tudi to B ekipe, ker je treba si malo odpočit od zahtevnih tednov in se pripravit še na bolj zahtevne.
Pa sem ob 11h zjutraj ugotovila, da se to preprosto ne more zgodit. Vleklo me je v Lenart (beri: Lenek) in Tadej mi je na obrazu videl, da tega preprosto ne morem zamuditi in da bova vse uredila prej, samo da bom pravočasno prispela na tekmo.
Pa smo dekline pogledale ogrevanje in celo tekmo, ki je bila za nekatere ob ograji še kako zelo naporna.
Prvi polčas ni prinesel golov, le par zgodb o tem ali je to res še fuzbal.
Bilo pa je zabavno. Res smo se nasmejali in druženje je bilo res prijetno. 🙂
Žal nekateri ne razumejo, da je nameren udarec s komolcem prekršek in da vse vendarle ni za rdeč karton.
Se mi je pa zdelo, da je bil igralec danes, ki je želel biti kot dva kinderjajčka. Torej šest v enem. 🙂
Medim, Rok, Nik in Ranko so zadeli v minutah vezani v kontra smer minut kot so zdaj napisani.
Fantje so tekmo suvereno, brezkompromisno in brez vidnih težav pripeljali do konca.
Obiskala naš je tudi naša Polona in njen zlati sin, ki je navijanje prevzel v svoje roke in pokazal, da je treba tudi na takšni tekmi navijat kot je treba. 🙂
Hvala Anita in Špela, da sta naju pripravili, da sva prišla malo.
Je kak je, ne bi bilo isto, če bi to krasno tekmo, na čudovit sončen dan, zamudila.
Plus šestnajst piše na njihovi lestvici, ki jih vodi proti drugi ligi.
Na tekmi, kjer so bili številni znani obrazi. Nekaterih res nisem videla že zelo dolgo in jih je bilo videt res v veliko čast in veselje.
In medtem ko je le nekaj metrov vstran domoval cirkus, se je na Poleni končala še ena tekma.
Hvala. Hvala B ekipa in melji dalje!
V ponos ste nam in naj bo ta pomlad še naprej tako uspešna.
Rada vas ima.
Mama vijol’čnih utrinkov.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić