Dvorana Tabor.
Konec sobotnega popoldneva.
Rokomet.
Vijol’čni proti zelenim. Obiskala nas je Krka.
Vedno ko imam cajt vletet na rokomet, je verjetnost, da so oni naš nasprotnik zelo verjetna.
Oddam štopleke.
Malo preizkušam foto.
Malo navijam, tu pa tam rahlo vzrojim (čisto slovensko je to zdaj bilo).
Potem še Tedi pride.
Gledava in se trudiva, da bi te kaj pomagala, pa tak ne znava midva tudi nič kaj.
Fantje se borijo.
Sodniki imajo sindrom »prijatelja s severa.«
Vsi so že živčni.
Dva zelena bobna tega nič kaj ne olajšata.
Fantje izgubijo 25:28.
Nismo jezni. Zmagali bodo drugič.
Posloviva se in veva, da se kmalu vračamo.
Fajn je bilo.
Poudarjam še enkrat.
Premalokrat pridem in tako zelo mi je žal za to.
Pa še toliko novih fantov je v ekipi, da sem imela učno uro spoznavanja.
Je pa še kar nekaj naših »starcev« in vesela sem, da ste z nami in dvigujete to ekipo.
Lepo je, ker vas vse skupaj imamo.
Se kmalu vidimo.
Nova šolska ura rokometnega fotografiranja bo to.
Hvala, ker ste.
Rada vas ima.
MalaMo. :*