Prvič letos smo se dobili na PikMiku v organizaciji humanitarnega društva Kairos.
Lepo je lilo veni, mi pa smo se organizirali in pričarali lepo popoldan vsem tistim, ki so prišli in nas počastili s svojim prihodom.
Z žarom se je postreglo po tem, ko je Marcos Tavares že devetič v zadnjem letu povedal del svoje zgodbe.
Kot zmeraj, se tudi tokrat zahvali vsem, ki smo prišli; zahvali se svoji prevajalki in svoji čudoviti ženi.
Pove nam o aktivnostih društva. Dogodki v zaporu, kjer se uči angleški in španski jezik, v prihodnosti si želi, da bi se poučeval tudi portugalski; ter sodelovanje z Materinskim domom in seveda še družinske skupine, na katere je povabljen čisto vsak.
Tudi tokrat nam opiše del svojega otroštva v Porto Alegre, kako je bil reven deček, kjer niso imeli denarja za kruh in meso. Mama je pekla kekse, kjer je vsakega dobil trikrat v enem dnevu. Res lačen je dobil posoljen paradižnik.
Kot 9-letnik je sanjal o tem, da bo postal nogometaš. Tudi njegov oče je bil nogometaš in je želel, da sin ne bi odraščal na ulici, zato ga je vpisal na nogomet. Ne toliko zaradi talenta, kot zaradi tega, da ga reši ulice; polovica njegovih prijateljev je namreč mrtvih, druga polovica po zaporih.
Ne samo, da je imel težko otroštvo. Tudi ko je prišel v Mariboru mu ni bilo lahko. Kot napadalec je njegova naloga dajat golov, prvih šest mesecev pa tega ni bilo. Ni vedel ali bo ostal ali šel, ko mu je mesec dni pred iztekom pogodbe športni direktor ponudil novo pogodbo. Ja, bil je všeč trenerju. In bil je to njegov nov, zelo uspešen začetek.
Njegova zgodba v Sloveniji traja že osem let. Njegova želja je, da tukaj tudi ostane, saj sta si z ženo tukaj ustvarila uspešno življenje.
Največ nastopov za Maribor: 378!!!
Največ golov za Maribor: 150!!!
Minuli teden je preučeval zanimivo temo in jo nam zaupal.
Da je življenje en maraton. Ko mi nekaj želimo narediti na hitro, izgubimo zrak, nimamo več diha v sebi. Zato moramo življenje postaviti po korakih. V življenju ne moremo imeti vsega naenkrat. Da ni življenje kot da bi uporabljali mikrovalovno ali hodili v Mcdonalds. Vse na hitro.
Coca-cola. Dobrina, ki je bila pri Tavaresih ob nedelja. V sredo so si jo lahko privoščili le bogati. Kot tudi meso.
Beton. Njegova postelja, na kateri je spal.
Zaveda se, da je življenje sestavljeno iz polno stisk in sam je potreboval kar nekaj časa, da je dosegel, kako se z njimi soočiti.
In tukaj je še Malezija. 19 letni Tavares izgubi 4kg, ki ne zna jezika in si ne zna naročit hrane, ki je tam zelo pikantna.
Težave. Ki niso samo šprint na 100 metrov.
Da lahko živi ta njegov maraton, verjame, da mora vsak korak narediti premišljeno.
V življenju so pritiski s strani družine, službe, zakoncev. Naučiti se je treba kako iti skozi ta pritisk.
Sam ima skupaj z ženo pet otrok. In še kapetan največjega slovenskega kluba je in znotraj sebe nosi velik pritisk.
Njegova zelo dobra stvar je Jezus Kristus. V Svetem pismu piše, da je njegov jarem lahek.
Pričakovanje družine so bila, da bi lahko finančno podpiral svojo družino. Jezus Kristus mu pri tem pritisku pomaga. In mu ga sprosti.
Vse je položil v njegove roke in ta jarem je spremenil njegovo življenje.
Tega pritiska zdaj ne jemlje kot nekaj težkega, ni več sam, ve da mu nekdo stoji ob strani.
Bog je dober, Bogu so všeč zabave, bog je vesel in dobre volje. Všeč so mu stvari.
Edina stvar, ki je bog ne mara je greh. Jezus Kristus o katerem govorimo ni religiozna oseba. Tu se govori o osebi, ki je spremenil njegovo življenje. O fantku, ki je spal na tleh, brez znanja angleškega jezika, ki je postal s pomočjo Jezusa drug človek. Zaradi njega je danes tukaj kjer je. Pravi, da je zaradi tega božjega sina ta Tavares, kot ga vidite danes.
O grehu, razlaga dalje, lahko preberete v knjigi, ki se ji reče Sveto pismo.
Načela, ki jih je dal človeku. Kot potomec se je rodil Jezus, ki je odrešenik in preko njega so vsi odrešeni.
Govorimo o ljubezni, ki se je dotaknila njegovega življenja, te vere, zaradi katere lahko imamo uspehe, mir, finance, zdravje.
In končuje včerajšnjo zgodbo, se dotakne izgubljanja.
Ne mara rad porazov in ko izgublja, je res jezen.
Pri svojih 32-tih pravi, da ima res rad zmage, a da življenje ni šprint.
Edina stvar, da uspemo premagati svet, da gremo čez vse pritiske, edina stvar, da premagamo vse stiske, je ena sama zelo pomembna beseda: VERA!
Brez vere v Jezusa nimamo ne upanja, imamo pritiske, življenje nas stisne in utesnjuje. Zaradi tega imamo tako fizične kot duševne bolečine. Njegova vera je njegovo vozilo, ki ga vozi skozi maraton. Če ne bi imel vere, bi bil zaradi vseh težav že zdavnaj na tleh, potlačen.
Ob koncu se vsem zahvali za obisk in zaupa, da Bog vsem želi samo najboljše za njihova življenja.
Odprite svoja srca Bogu, da bo lahko olajšal in spremenil vaša življenja, spremenil žalost v veselje, revščino v uspeh.
Se vidimo na prihodnjem pikniku…
Sledite nam na fb, kjer bomo pravočasno objavili nov datum, a zagotovo ga sporočim v katerem od prihodnjih blogov.
Pred derbijem se beremo še po štajerskem rokometnem derbiju, to sredo v Dvorani Tabor.
Naj vam dež kaj lepega prinese.
Rada vas ima.
MalaMo.:*
P.s. izredna pohvala vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji dogodka!