Rokometnih tekem imam za seboj že kar nekaj.
Kot nogometnih, tudi teh ne štejem.
A tekma z ekipo iz Trebnjega je bila pa presežek vseh presežkov.
Ko sem se predlani vsedla pred tremi bobni velenjskih navijačev, me je bolela glava.
Danes so me živci.
Za menoj so sedeli zelo živčni navijači nasprotnega moštva. Ne vem če jih je bilo več kot 4, 5.
Gospa mi je pojasnila, da je ona kupila karto in da se lahko jaz preseden, če želim.
Gospod in njegov prijatelj pa sta celo tekmo bila v luftu.
No, pravzaprav vsi.
Le jaz nisem mogla konkurirat, se kregat in jim dopovedovat to kar bi od odrasle osebe pričakovala.
Žalili so vse in še tisto, kar menda niti obstaja ne. Učili so nas pravil in bili verjetno bolj pametni od človeka, ki je izumil ta šport.
Bili so naporni in predvsem se niso zavedali, da so se na njihovo srečo vsedli zraven navijačev, ki so sicer temperamentni, niso pa nasilni ali morda celo huligansko naravnani. Ker ti navijači, niso bili navijači. Bili so jezni na ves svet in še posebej na vse nas.
Na našo veliko srečo se je tekma na koncu vendarle končala srečno.
Zelo zahtevna, naporna tekma, tako kot predhodna v Ljudskem vrtu.
Končalo se je 33:31 in si oddahnili po res zahtevni tekmi.
Po tem kar sem morala prenašat za seboj, sem si čestitala tudi sama. 🙂
Pohvale ekipi, ki je imela kup težav in vendarle uspela kot ekipa.
Ne gre vedno vsem in zato ne pomeni da je zaradi tega kaj manj dober.
Drugič bo boljše tudi za najboljše virtuoze. Ne pozabit tega.
In predvsem hvala, ker ste zaprli lape tem nesrečnežem, ki so mi hoteli povedat kako slab človek sem, ker imam rada svoje vijolčne klube.
Ne bom si nikoli dovolila, da kdo blati po rokometaših ali nogometaših, da jih žali, da jim daje grde vzdevke in se norčuje iz nas. Razumem, da so boljši, samo po prikazanem se nihče ne more ravno spravit v sojenje in igranje.
Hvala ekipa, hvala RK Maribor.
Midva sva se imela prav fajn.
Saj je bilo na meji da bi tisto regljo nekam poslal, ampak saj te nismo takšni in nikoli ne bomo.
Hvala še Matjažu in krasnemu malemu fantku, bodočemu rokometašu, ki nam vedno po tekmi polepša večer s svojo ljubeznijo do rokometne žoge.
Malo premora sledi…a saj se kmalu beremo.
Vedno se kaj zgodi…recimo…helo from the other side.
Se beremo.
Rada vas ima.
MalaMo. :*