Mi ponosni Mariborčani

Štirje prijatelji smo se okoli 13h podali na staro cesto…kdo rabi vinjeto…

…rabimo samo polne želodčke, dobro družbo, smeh, bencin pa vijol’čno ljubezen.

Prva postaja dneva je Paradajz.

Paradajz.

Vsi, ki me dobro, ampak dobro poznate, boste ugotovili, da dejansko pojma nimate o čem govorim.

Ne, še zmeraj ne maram te vrste zelenjave.

Sem pa pred tremi leti spoznala osebo, ki me je peljala v pizzerijo Paradajz na hrano.

Po treh letih sem se, kot sem šefu pizzerije tudi obljubila, vrnila nazaj.

Bolha.

Ko sva se na krvodajalski pogovarjala, sem mu povedala kako dobro hrano imajo in da nikoli ni priložnosti, da bi prišli. Tokrat pa je bila in vesela sem, da smo bili tam.

Pizze znova vrhunske, sem pa ponosna, da imajo tudi otroški pizzi Kekec in Mojca. 

Druga postaja je Anja in njen dom v Celju.

Kaži rdečega. 🙂

Pecivo in mucka Bolha in nazaj v isto smer.

Pol pa na stadion, pecivo oddamo in ja, tribuna.

Prihajali so znani obrazi, krasni prijatelji…tekma se je začela spet z “rdečim kartonom” in akcija.

Polčas brez golov, samo fanti so špilali.

Pozdrav.

Drugi polčas…tri poteze, velike poteze, par zgrešenih “aaaaaaaaaaaa” in “oooo” potez.

Omenit je treba v obratnem vrstnem redu…

Santi, Marcos iz penala in Agim.

Agim. Nezemljan. 🙂

Dragi moji…ne gol, ne Agim…MOJSTROVINA!

“Ti si videla gol,” sprašuje Lojzi…seveda sem ga. Pa sem mislila da narobe vidim.

ENA!

Ne da je bil to gol, to je bilo…nezemeljsko, to je bilo dih jemajoče, to je bilo…veličastno!

Vmes so nam tudi oni dali enega krasnega, a to dejansko niti ni pomembno.

Na obeh tribunah je bilo polno naših navijačev, bila je krasna kulisa, sonček, lepo vreme, krasna družba, toliko čudovitih prijateljev, toliko smeha, toliko pozitivne energije.

DVA!

Pred mikrofonom še naš Martin, ki tote domače publike ne bi zbudil, pa če bi s kravjimi zvonci tam skakal.

Krasna tekma, kjer so eni bolj bulili v odbojko, kot na nogomet.

Čeprav je bilo veselje po tem na tekmi nepopisno. Ko je večina ugotovila, da so moški v finalu evropske odbojke, je nastalo vsesplošno slavje, saj so si fantje to finale iskreno prigarali.

Krasno navijanje, res, atmosfera za doživet. 

Več kot zaslužena zmaga.

TRI!

In še oni trije.

Ne vem če so bili skupaj na igrišču celo minuto. A dočakala sem to, kar sem mislila, da se nikoli več ne bo zgodilo.

Dobrodošel nazaj!

Na igrišču so stali vsi trije. Vsi tisti, ki sem mislila, da nikoli več ne bodo igrali za isto ekipo, v isti postavi, da nikoli več ne bom mogla zaploskat vsem trem hkrati. O imenih ne bom, saj me poznate, veste katera cifra je ključna vsem trem. Vesela sem, da se je to zgodilo. Presrečna, da obstaja milion možnosti, da se marsikaj spremeni.

kdo je zmagal? 😀

Tekma, kjer smo pokazali, da ne da se zbujamo, ampak da je prvo mesto…no, saj ga že vohamo…:)

V sredo še jezerska tekma, v soboto močvirje…voda evriver. Če ni dežja, pa smo vedno nekje blizu vode…

…najprej prvi polčas četrtfinala, pol pa prva tekma do prvaka…sploh ni vprašanje kako se bo kaj končalo.

Fantje res dokazujejo vedno večjo moč, vedno več energije, vedno več samozavesti. Predvsem pa so postali znova ekipa. VELIKA ekipa.

končnih.

In mi smo še enkrat znova, ponosni Mariborčani, ponosni Slovenci.

Prekrasno je po taki tekmi it dol po štengah.

Pozdravit fante, njihove družine. Vedno znova lepo videt te krasne, nepopisno čudovite ljudi, imenujem jih prijatelji, ker samo prijatelji ti lahko dajo toliko ljubezni, toliko topline, lepih besed…zraven njih ni svet samo lep, prečudovit je.

Aleš. Ti naš, mi tvoji.

Pa smo odšli…še z enim prijateljem… v center Celja. Vodnica Anja, Lojzi, mi štirje in še kebap.

Saj ni čudno, samo prišli domov vsi za kakšno kilo težji. 

Po krasni papci, smehu, dobri volji, petju in še čem…smo se skoraj 10 ur kasneje poslovili…

Hvaležni za tako krasen dan, za tako krasno energijo, za tako čudovito tekmo in predvsem za tako krasen svet v katerem živimo.

večerja.

Hvala celotni ekipi vijol’čne barve in vsem tistim, ki z mano trmasto plujete po tem viharnem morju…in z mano verjamete.

Zame ste neprecenljivi.

In ja, pojma nimate, kako žalosten in prazen bi bil svet brez vas.

Rada vas ima.

Iskreno in iz srca.

MalaMo. :*