Talent z velikim T!

Naš sonček, naš rekorder, naš talent, naš izredno genialni nogometaš.
To da je nogometaš, ki je kot najmlajši do sedaj stopil na sveto zelenico Doma prvakov, sem prebrala, ko želela vedeti še kaj več o njem.

prišel je mimo…pa smo ga želeli na fotografiji.:)

To, da ga krasijo rumeni kartoni, pa si lahko vendarle šteje v ponos.
Marsikdo ga ne mara. Eni, ker ni Mariborčan, ene motijo lastnosti, ki jih nihče ne razume.
Je izredni borec, je car v vseh pogledih.
Hiter, spreten, pretkan, zanimiv in predvsem…nekaterim nasprotnikom gladko obrne glavo. Dobesedno.
Pestile so ga številne poškodbe, Portugalec mu je lani zlomil nos.Velikokrat ste ga videli z masko na obrazu. Nos so mu operirali šele letos ob koncu sezone.

na zadnji tekmi lige prvakov.

Že smo se poslovili od njega, ko je na veselje številnih vendarle ostal.
Grizel travo do konca in pokazal nasprotnikom, da je žilav, garaški in predvsem hiter.
Je nogometaš, ki ga krasi neverjeten nasmeh, prijaznost, kultura.
Daje več in si zasluži največ.
Ponosno ga na njegovi poti spremlja njegova družina in mu pomaga v vseh trenutkih.
Je fant, ki ima res rad ta klub.

na Seš-u

Rekorder, ki obožuje rumeno barvo, a ne dresov, temveč kartonov.
Tega mu ne moreš očitat, saj kaže kako pomembna mu je vsaka obramba in vsaka žoga.
Hiti, kot da se gre za življenje in včasih ga je nemogoče ustavit.
Včasih se prehitro razjezi, kar se vidi po njegovih reakcijah.
Čez 12 dni bo star 20 let in pri svojih letih je ogromno dosegel.
Marsikdo se ne spomni njegovih prvih fotografij v vijol’čnem dresu, jaz pa se ga spominjam kot da bi bilo včeraj…
Zmeraj s toplino v srcu in nasmeškom na obrazu.
Za stisk roke, za lepe besede.
Tudi ko ima cmok v grlu in ko se zdi obupam.

Gremo na kavo.

Ima vse lastnosti šampiona in borca.
Zasluži si dres vijol’čne barve in ga s ponosom nosi.
Ima to lastnost trme, ki jo občudujem pri vseh nogometaših.
Vztrajen ko se gre za obrambe in kritičen do sebe in predvsem sebe.
Še zmeraj končuje šolanje na moji srednji šoli, kjer sva se lani tudi srečala in sem bila na njegovem prekrasnem intervjuju s kapetanom.
Tudi učitelji so znali o njem povedati samo lepe besede.
Ta blog poklanjam tebi, Petar Stojanović.
Ker si naš, ker si velik Talent, ker imaš zagnanost in ljubezen.
Ker si prijatelj navijačev in imaš neverjetno veliko vijol’čno srce.
Ker te cenim kot osebo in ker vedno znova ko te vidim vem, da boš zmagovalec že ko boš stopil na igrišče.
Ker sem te videla med varovanci VDC Polž in si pokazal toliko ljubezni do sočloveka in toliko topline, da mi je bilo tako toplo pri srcu.
Ker si fejst fant, ki upam, da boš uspel v svetu in ti bom ploskala pred tv in ja, ga izjemoma prižgala samo zate.

njegova maska.

Ker te izredno spoštujem in ti poklanjam ta blog v zahvalo, ker si se tudi ti, kot številni tvoji nogometni prijatelji, odločil za naše mesto.
Zato te še bolj spoštujem, pa še dodatno, ker si si na krvodajalski akciji vzel čas za ljudi, ki so prišli darovat kri in jim pokazal kako pomembni so.
Hvala, ker te imamo in izredno sem ponosna, da te poznam.
Z globokim spoštovanjem ti izrekam velik HVALA  in vem, da boš z nami še dolgo, a ko boš odšel, vem da boš naš za zmeraj.
Ker si del enega fantastičnega kolektiva, katerega predstavljaš res dober delež in si dokaz kaj vse se da, pa čeprav si še tako mlad.
Veselim se novih tekem, novih zmag, veselim se tvojih preigravanj in predvsem komaj čakam, da tebi in ekipi znova zaploskam. In če bo sreča dana, ti po tekmi v nedeljo stisnem roko. Kot zmeraj.
Rada te ima.
MalaMo. :*