Točka pred premorom

Zadnji tedni so za mene še posebej vijol’čni.
Vijol’čna kri za vse ljudi je pred vrati in komaj čakam sredo, da vas vse vidim, da skupaj naredimo najbolj plemenito dejanje med tem kaosom, ki se dogaja zadnje mesece.
Dobili smo novega trenerja, so rekli.

Jasminovih prvih 200. 🙂

Ne poznam gospoda, na sliki sem ga danes videla prvič, pojma nimam kdo je.
Vendar upam, da smo vsaj tu enotni (optimizem naj velja), da mu dajemo veliko šanso, priložnost in možnost, da toto ekipo naredi spet šampionsko.

začetek.

Saj se spomnite lani ne, ko ste konec meseca vsi vedeli kak zgleda nova letališka zgradba v Slivnici (čeprav so jih nekateri mediji postavljali v Skoke)…no, zdaj večina niti ne ve kak zgleda stadion Ljudski vrt.
In če kaj verjamem, je to, da bo v sredo gužva za darovanje krvi tako dolga, kot je bila za prodajo kart za Ligo prvakov (spet optimizem, nimam druge).

faul, ki to ni bil. 🙂

In ko smo danes prišli na ploščad dobro uro pred tekmo…parkinga za izvoz, ljudi…ja, 12 jih je bilo, dva sta pol ure kasneje kupovala karte (kaj pa te Krka ni isto kot kak klub v Prvi ligi, kot recimo žabčeki???).
In se spravimo na tribuno, vedno iste face in še kak nov (Tadej, dobrodošel pri nas doma, Nikola, ti tudi zdaj veš kje nam je mesto). Aja, novo-stari fris pripada našemu slavnemu Markotu, ki je uspel prit ravno takrat, ko smo izenačili.

agim…prvič.

Proti Krki smo, ja, izenačili.
Prvi polčas nisi vedo kaj bi, te pa si gledal in se spraševal…no, dosti smo se spraševali.
Medtem ko so Viole navijale kot da se jim je že čisto sfuzlalo (to je res za pohvalit), se je človek od prve ure zapomil samo to, da je g. Ban podaril rože Jasminu za 200tko. Vsaka čast.
In pol smo malo se osvežili in vidi to…osvežili so se tudi igralci.
Pa so igrali, da smo mislili…kaj te to zdaj spet je.

agim…drugič.

Sodnik nam je paral živce z nesmiselnimi kartoni (fauli, ki jih ni bilo ali drugače povedano…padi tak, da še sam ne veš kak dejansko si padel in kdo te je tak podrl, da te nihče ni podrl in da je pač nekdo dobil karton, ki je pač slučajno tam bil).
Agim je po izenačenju Mendija taki gol trofo, da je ene na rit vrglo, druge pa na noge.
Njegovi prijatelji v prvi vrsti so noreli ko zmešani, igralci pa z njimi. In to čisto pod nami!
In medtem ko je slavljenec dneva dal večja krila kot bi jih kdaj Red bull, smo ugotovili…začelo se je pozno poletno prebujenje…fantje igrajo!

agim…tretjič.

In pol so jih spravljali v obup in bogi dolenjci niso vedeli več kaj bi…a naredili vseeno nekaj, kar je tisto grdo nepisano pravilo (če ne boš dal, boš dobo; če bi še tak bilo kje drugje) obveljalo ob koncu tekme.
In ja, 2:2 je bilo.
Ne bomo nekaj zdaj tu tutka mutka po koncu.
Jutri zjutraj jih čaka nov trener…in od jutri bo, upajmo, da vse drugače.
Po tekmi smo se veselo družili na štengah kot zmeraj (v dežu in snegu, mrazu in vročini; kaj čemo, taki smo). Pol pa smo šli vsi vsak svojo pot…
…do srede.

game over.

Repka premor je pred vrati, mi pa bomo te dni prebudili naš press center. Malo drugače.
O tekmi, kjer bi lahko izgubili, zmagali ali še kaj drugega je treba povedat, da smo še zmeraj ponosni, da smo navijači tega najboljšega kluba, ki ga imamo.
Pred mano je sedel spet otrok z dresom Barce in z zelenimi japonkami…ne vem kdo se mi je bolj smilil…al tisti, ki ga je oblekel, ali otrok, ki mu nekdo ni povedal, da je, ne glede na vse kar se dogaja, domača hiša, domač stadion, domači nogometaši, tisti, ki ga bodo naučili bit nogometaš, ga naučili vsega, kar bo znal. Ne bo nek španski klub al pa morda kak zelen tisti, ki ga bo naučil kako biti dober nogometaš in predvsem predan športnik ali navijač.

Pogovor po tekmi. 🙂

Ko sem gledala številko 27 pri Krki (se opravičujem, ker mi njegovo ime žal ni niti malo pomembno), sem se spraševala, ali imamo v SNG Maribor kaj prostora za nov igralski kader. Fant zagotovo nikoli ne bo dober nogometaš, filmski ali gledališki igralec pa zagotovo. Prepričana sem, da bi uspel zlomit še oder, tako se je trudil osmešit igralca, ki ga izredno cenim in spoštujem.
In ob koncu te res te tekme, ko več res nisi vedo kaj bi si mislo…velja…
Vabilo…moje osebno vabilo, ki ni nikjer napisano, pa je iz srca…
SREDA, 2.9.2015.
Začnemo: 9.00
Končamo: 15.00
VIJOL’ČNA KRI ZA VSE LJUDI.
Vse ostalo že veste.

Se vidimo. 🙂

Se vidimo.
Imeli se bomo fajn…koga ne bo…sam si bo kriv.
Stadion Ljudski vrt je naš dom.
Tukaj smo srečni. Tukaj smo tečni. Tukaj se sprašujemo in si odgovarjamo.
Tukaj imamo prijatelje, svojo drugo družino. Tukaj vsi poznajo naša imena.
Naš sedež, vijol’čni in rahlo popraskan. Tukaj pozabljamo da je zunaj svet.
In ne glede na zmage ali poraze, vedno se spominjamo tega, s kom smo preživeli ta čas in za koga se nikoli ne bomo predali.
Hvala za krasen dan vsem, ki ste ljubezen v dobrem in slabem tudi tokrat delili z menoj.
Zmeraj v čast in ponos.
In še posebej…apostol Antonio Melo, welcome home. Thank you for always be a person, who believes in me. Always thankful from the bottom ob my violet heart. :*

Najboljši na planetu. 🙂

Naj vam sije sonček, če je dež, si narišite mavrico.
Rada vas ima.
MalaMo.:*
p.s. Biiiig hepi brzdaj želje zate, moj dragi Agim Ibraimi! :*