Select Page

Naša baza 1.
Gostilna King, Dravski dvor.
Izredna velika hvala za prijaznost, za to da ste zrihtali odličen prenos tekme iz Astane.
Hvala za to, da imate živali pri hiši, ki človeka pomirjajo.
Hvala za čas, ki smo ga zaradi vas lahko preživeli skupaj.

pripravljeni.

Hvala prijateljem, ki sem vas srečala, hvala za krasno popoldne.
3:1.
Rajča je zadel za izenačenje.
Vsi so kričali, noreli.
Jaz pa sem tam sedela.
Govorim kot da so mi vkradli glas.
Tako da sem bila minuli pozni popoldan fejst omejena na svoje glasne sposobnosti.
Medtem ko sem na fb napisala, da se naj zbudijo…takrat je bilo še 1:0, od igre pa nič…
…so se fantje res zbudili…za par minut…
Ne bom rekla, da je bila vse totalna polomija, ker ni bila.
So bile šanse, pa toti zlati gol je falil čisto, ampak čisto malo.

intervju pred začetkom.

Ne, ne bom hodila po forumih in pljuvala, saj tak še nikoli nisem…
…pa tudi ta blog…bo iskren in direkten.
V mojem stilu.
Tekma je bila…joj, kak je bila boga.
Če je kdo pričakoval ne vem kaki napad…no jaz nisem.
Zadnja leta smo se tak prišlepali v prvih tekmah…pa nam je zmeraj nekak ratalo.
Po prviht tekmah smo pol igrali kot prerojeni…
…no, zdaj novih tekem…ne bo.
Kaj je to že kdo predelal, kdo realiziral to?
Ker mi ljudje pišejo sporočila in res…ste dojeli že to?
Ob 2.25 pridejo fantje domov…ja, pa veste da bom šla tja.
Ne zamerim vam ničesar drugega, kot to da se niste borili.

začetek.

Ne zamerim vam poraza, ne zamerim vam taktike, niti Volaša pa Mejača počasi ne bom več zamerila…
…zamerim pa vam, ker se vam ni dalo.
Ni se vam dalo premaknit.
Pa niste vsega sami krivi.
Samo naj iščem izgovore?
Ure razlike, trava, sodnik, ki jih je še enega izključo?
Ali veste, da je bil naš uradni komentator Jože Pepevnik.
Če ga kdo pozna, rada bi ga spoznala.
Vsaka mu čast, kaj je moral to komentirat in to zelo celo solidno.
Iskrena hvala Zavarovalnica Maribor. Čisto malo napak, odlično izvedeno.
Hvala vam, neverjetni ste. čudoviti sponzor.

grafika.

V Kingu je bila publika zelo prizanesljiva, nič hudobna.
Prijetni ljudje, ki niso metali stvari bo bajti, niso kričali…bili so navijači…vsaka vam čast.
Še pridemo…drugo leto, če prej ne, a zagotovo prej na kako toplo cedevito.
Rada bi vam povedala, da sem žalostna.
Ne, nisem več jezna, žalostna sem…
…veste, nekoč mi je prijatelj novinar rekel, lahko je pisat članke o zmagah Maribora.
Ta poraz…to sploh ne vem kaj bi človek rekel.
Kričat na srečo ne morem…
Gledam Mejota, ki uživa da je šefica doma in da mu ne najeda živcev…in si mislim…kaj smo res morali tak naredit? Kaj res ni šlo drugače?

tak je to pisalo.

Rada imam tote fante. Od prvega do zadnjega vsakega.
Kak jih ne bi imela. Zadnjih šest let imam zgodb za deset romanov…
Vendar ne moremo večno živet na starih lovorikah.
In ne moremo v 10 dneh trikrat spremenit nekih izjav in nekih toleranc.
Ne moremo, res ne moremo.
Dvignite glave, prosim dvignite glave!
Padli ste, tak ste padli, da bolj ne more bolet.
Pa saj niti ni tak narobe, da ste padli.
Jaz sem ostala brez glasa, vi brez Evrope.
Mi, mi, brez Evrope.

zmeraj z mano na ogledih.

Malo smo sebični, razvajeni navijači.
Vsega imamo puno rit.
Vsega.
Prvaki pet let zapored.
Liga prvakov, Lige Evropa.
Letos pa…lep pozdrav iz Domžal?
Veste, da me mogoče tam ne bo, pa ne ker ne bi želela, ampak ker mi finance ne dovolijo.
Boste z mano ob pol treh na letališču, al bova dve pa še eden?
Ne vem kaj si naj mislim…tak sem zmedena in praktično mi nič ni jasno…
Blog je čisto zmeden in gledam in razmišljam…smo padli, ker smo končno padli na tem šlepanju.
Naš komentator je tistemu, ki je dobil rdečega pri Astani, rekel da odhaja lagano sportski.
Nekak tak smo igrali tudi mi.
Vsaka šola nekaj stane.
Tota je draga ko pes.
Pa še vedno ste naši, vedno boste naši.
Samo prosim vas lepo, zbudite se.
Res, zbudite se…ker nekje ste zaspali.
Kdo sem jaz, da vas sodim?
Samo premaknite se, ker vas imamo radi.
Če ne za vas, pa za nas.
In vem, pred nami so še številna zanimiva leta in šele začeli smo.
In prosim še drugič…glave gor.
Ko vas srečam na letališču…dajte mi roko in me imejte radi.
Jaz vas bom namreč zmeraj imela rada.
NK Maribor dres nosite. Ne pozabite tega nikoli.
In se zavedajte tega.

Isto velja za navijače.
Ne pozabite koliko ste navijali, stali za evropske karte, koliko lepega ste doživeli, koliko lepega ste dobili na vijol’čnem stadionu.
Ne pozabite kak ste stali na letališču in jih objemali še 11 mesecev nazaj.
Ne pozabite dragi navijači, da ste vi tisti, ki ste dvignili Maribor in še ga boste.
Vsi padamo…skupaj se bomo pobrali.
In čeprav smo žalostni, polni nekih dvoreznih misli…vemo…MI SKUPAJ ENO SMO…
Ne glede na vse…ne moremo ostat skregani, vsak na svojem polu.
Zdaj stopimo skupaj. Zaprimo jezike vsem hejterjem.
Gremo turbo in uničimo slovensko ligo.
Zakaj pa ne?
In preden končam še dve zelo pomembni stvari.
Prva je ta, da se 2.septembra 2015 vidimo v klubskih prostorih NK Maribor.
Vijol’čna kri za vse ljudi.
Zapišite si na koledar.
In ne zamudite.
Skoraj zagotovo boste lahko podpisali tudi izjavo za darovanje organov.
Nagrada bo tudi, krasno bo. Obljubim!
In še druga stvar…nehajte mi po fb msgih grozit z ne vem čem vse. Vseeno mi je, kdo ste pa kaj ste. Za mene ste vsepovsod enaki in ne delam razlik. Pun kufer imam vaših zafrustriranih življenj. Sploh pa…pometite pred svojim pragom. Tokrat ne bom o imenih, slej ko prej pa bom tudi jaz počasi začela s spiski ljudi, ki ne razumejo, da so pravila za vsa enaka in zmeraj bodo. Če vam to še ni jasno, še enkrat preberite kaj sem napisala. Kalimeroti, vsi tisti, ki vam nekaj ne paše…spravite se vstran iz mojega življenja…ker sem vas sita.
Tako, a končala bom, kot zmeraj…veselo.
Hvala za krasno leto do zdaj.
Bilo je tak fajn, pa še se bomo imeli fajn.
V nedeljo je Kairos piknik, ob 18h. Pridite vsi. Kapetan bo zagotovo povedal kaj motivacijskega.
Hvala, ker ste.
Vsem, ki ste z mano in še bolj tistim, ki ste proti.
Rada vas ima.
MalaMo.:*