36/36

30.maj 2015.
NK Maribor-NK Luka Koper 0:0.
Južna ploščad-Ljudski vrt-južna ploščad-baza1960-šiš-vožnja-dom!

moja zlata Urška.

S ponosom se poslavljam od pravkar končane sezone.
Vseh 36 tekem sem videla v živo, bila sem na vseh koncih Slovenije. Videla vse možno in živo…doživela toliko krasnih stvari.

še ene v vrsti prekrasnih. 🙂

Nekaj čez 13h sem vletela na južno ploščad, kjer sem ujela Urško z družino, kupila dve srečki (supeeeeeeeeeeeeer nagrade), malo počvekala….potem pa je zvonil telefon.

zastavice.

Damjan je svojo šampionsko tekaško-kolesarsko ekipo vodil proti stadionu.
Lovila sem voditeljico programa Natalijo vsepovsod. In na koncu sta onadva z Gregejem našla mene.
Povem zadevo in tako jih skupaj pričakava, ona se dere v mikrofon…jaz pa laufam z onim fotoaparatom kot sem pred tem ko sem iskala njo da ji dopovem da so tukaj navijači prilaufali

Šampionski tek.

42km…nooooooooooooorooooooooooo!

glavni organizator.

Ujamem jih na skupinsko fotografijo, a en dolg bo ostal…
Skačemo po južni ploščadi, fotografiranja na polno, prijateljev toliko, da ti nič ni jasno…

skupinska.

Ne bom vas vse omenjala, ker vas je toliko bilo. Iskreno se opravičujem vsem, ki sem vas zgrešila. Več kot preveč vas je bilo in hvaležna sem za čisto vsakega, ki je prišel in me našel, ujel, se drl, kričal…vse živo skratka.

malo sta piršla.

Na vzhodni ploščadi ujamem še mojo zlato Nastjo…tribuna, moji hepi holy krejzi pipl…in čaga z Anjo se lahko začne. Pride še Boštjan in tekma je tu.

z Anjo.

Hvala primorcem za špalir! Vsaka čast.
Tekma je bila res rahlo zaspana, čeprav smo jim tja par takih vsipali, da ti nič ni bilo jasno.

špalir.

Med polčasom so mladi akrobacije vzganjali, a pred tem…pričakovala sem Faka, a prišel je…Anže Kopitar. Ploskali smo ko nori ne. Poročen je s Štajerko! Caaar! Me smo ja najboljše! (če vam prav je al pa ne, who cares). 🙂

začetek.

Tekma se konča. Lepo je reko Šalca…ne preko laufat…ne bom sploh komentirala kdo je prvi šel pa kdo ni šel..kaj ste delali z igralci…kdorkoli ste. Sram vas je lahko.

Viole.

Kapetan je tam ležal kot neka lutka, in iz njega ste trgali vse dol. Kak se boste lahko zjutraj mirni vstali mi ni jasno, mene je sram. Opravičevala sem se družinam nogometašev za vaša ugabno smrdljiva dejanja.

Kapetan med “racijo.”

Pa ne bi mogla tega nogometašu naredit kaj ste vi nekateri danes delali. In ja, vse imam na fotkah. Živite vi s to žalostjo…mene je v takih trenutkih tak sram da sem navijačica…
pa v življenju nič kaj ne počnem narobe.

končni rezultat.

Preselimo se iz vzhoda na jug…gledamo ono kratko podelitev, šampanjec, kaka majčka (za eno so se eni trije prijatelji stepli), pa malo smo zapeli, se skoraj ob teh dimnih zadušili (hvala Katja), eni so že vidno preveč spili…objeli Kapetana številka ena in dva gledali kako je podpise delil in fotografiral. Se poslikali. Še posebej hvala vsem, ki ste me našli po tekmi, me prišli objet, hvala, ker ste bili polni ljubezni, nasmeškov, idej. Vsega.
Hvala Anja, ker si me prenašala v tem dnevu, ko nisem vedela al bom zaspala al kaj bom…tak sem bila že utrujena.

kup vijolic.

Pol ujamemo še par fotografij, se nasmejimo skupaj…krasno je bilo.
Gremo še v bazo na Lent, teh par kar nas je še ostalo. Pa fuzbalerjev ni in ni. Lije kot iz škafa…gremo se z g. Zahovičem slikat. Pol pa te še v Šiš in k zlati ekipi. Matic nas s kratko turo odpelje do avta (še vedno veni vidno preveč dežuje) in evo nas Evropa…naša vsa…mi smo domaaaaaaaaa!
Če ste v bazi jih dočakali (nogometaše), vam čestitam. Nam to ni uspelo.

fotka mojega življenja!

Hvala še Robiju, ker je res faca pa pol. Kaj je ta dečko ta večer vse prenašal.
Ker je ura preko 1h zjutraj in vsi, ki me poznate jaz po polnoči komaj funkcioniram…čeprav danes sem že ko angora zajc…

v debati. 🙂

Bi vam rada napisala, da sem izredno ponosna na vseh teh 36 tekem, na pokal, pa čeprav nismo zlezli v finale, hvala za Ligo prvakov…pa tak vam bom še en posebej blog napisala o tem…
Že danes velja vabilo na vijol’čno kri za vse ljudi, ki bo 2. septembra 2015…ob devetih…bodite z nami.
Že danes kličem…imejte se radi, uživajte vsak dan…
Hvala nogometaši za prekrasno sezono..za mene ste najboljši na planetu…fuuul mi je žal, da ste kdo ve kje zgubili in se nismo srečali…žal mi je…ker sem vas videla od daleč…a svoje spomine delim danes z vami…najdite se v fotkah. Hvaležna za vse minute, ki so prerasle v dneve in tedne…

končno jih ne dobi v noge…ampak jo ima v rokah…

hvala, ker ste si naš klub izbrali…hvala vsem vašim družinam, ki vztrajajo z mano vse te tekme, posebna hvala Kaji in njeni mami, ki sta me spremljali, mojim najljubšim Gorencem (dve najbolj čudoviti družini na planetu), ter čisto vsem, ampak vsem, ki me spremljate, berete moje bloge, ste z mano v dobrem in slabem, mi pišete, me vzpodbujate, verjamete vame, ste z mano po državi in mi govorite, da naj nikoli ne obupam, ker sem na pravi poti.

nismo fuuul lepi? 🙂

Bil je krasen, resničn dooooooooooolg dan…ki se je končal s hudo nevihto, a prinesel toliko sonca v srce in življenje.
Bila bi krivična, če vas vse izpostavim, ker nekoga zagotovo pozabim.
Lepo je…res je bilo lepo…toliko prijaznih, nasmejanih obrazov…vsak od vas je nekaj posebnega.

Helena, moja čudovita prijateljica…

Škoda, da so ti naslovi prvakov že tako samo po sebi umevni, da smo premalo časa skupaj in se prehitro poslovimo.
In škoda, se je vse obljubljeno v bazi…odnesla voda..in verjetno še kdo ali kaj…
In kot bi pihnil…je tukaj nedelja.
16.00. Mikairos Slovenija, Tržaška c. 23, Maribor.
Kapetan gosti piknik leta. Bodite z nami.

najlepši  na planetu. 🙂

Hvala, ker ste moji bralci, moji prijatelji, moji bojevniki…
Ker ste moji, naj se vam dobrota vrača dvojno.
Ste najboljši na planetu!
Težko nekaj čustveno vun spravljam, če pa so vse besede odveč…

Damjanu je uspelo naju najt. 🙂

Če pa tak nihče ni verjel, pa vsi so se mi smejali…danes pa vsi nazdravljajo…in prav je tak.
Meni so pepsiji pa coca-cole tudi vidno škodile…boljše da sploh ne veste kak.
Zmeraj v čast in ponos…končujem te doooolge in zelo prijetno naporne vrstice.

eden in edini.

Hvala Matic in uživaj na novi poti.
Dobro jutro, lahko noč in lep dan, moje vijol’čno šampionsko mesto!
Rada vas ima.

Anže je tudi prišo malo…

MalaMo. :*