Select Page

Sanja se vam ne, kako prijetno je, ko na Bonifiki utihnejo vsi največji nergači tega kluba.
Da so spet žvižgali, boste slišali ob Daliborjevih golih.

selfie v špeglu. 🙂

Tudi svojih primorcev v naših vrstah si danes niso kaj dosti privoščili, čeprav so bili spet grozljivi.
To, da se mi je “gospod” za mano drl Ubi Štajerca in ko ga več nisem mogla poslušat dejala, če se lahko sploh v ogledalo pogleda, mi je zabrusil neko čudo nazaj, pa tak al tak ni nehal, ampak saj so ga na koncu utišali goli.

Morje…

Dan na obali je danes praktično bil nujen.
Včerajšnji dan moji prijatelji vedo, da je bil grozen in tudi oni vedo kaj se je zgodilo kako se danes znova borimo in borimo.
Tako je bil to danes moj day off.

…in Mala Mo…

Manja je prevzela vozniško palico, ter na mojo srečo mene, Barbaro in Andreja vzela zraven na obalo.
Pristali smo v Izoli, spoznala sem končno sredi obale našega čudovitega Simona, namočili noge pri Svetilniku, na poti proti avtomobilu sem srečala Klepača, ki je zmagal lani v Znan obraz ima svoj glas in z njim še rekla kako besedo in mu čestitala za zmago. Pristali smo na kebapu pri stadionu, pozdravili znane

naša postava.

čudovite Gorenjce, ki mi zmeraj tako polepšajo dan, moja prečudovita Kaja, številne kolege, sploh je naša Katja tak vidna že na daleč, pa še bi naštevala in naštevala. Na tribuno pred nami se vsedejo znani glasovi, ki je očitno da navijajo na Maribor.

mali Rene je dobil največji aplavz.

Po kratkem pogovoru se seveda spomnimo kak smo lani skup sedeli na tribuni in smo pa spet skup vdarli debato. Čudovito so. To so tak neverjetno krasni ljudje. Res, tak sem bila hvaležna za te krasne Primorce. Smo se načvekali in si obljubili, da se srečamo na finalu pokala v Kopru. To se vidi kak smo optimistični.
To pa je bila tekma danes.

zato je užival v akciji…

Rdeči karton golmanu Kopra. Jaz sem se tak zadrla, da to je bilo neverjetno. Kak je Lukeja vsekal. Rdeči karton pa je šel. In penal, ki ga je branil rezervni golman. Nam znani Vasja. Mimo njegovega hrbta je žogo poslal Dalibor. Pol pa smo jih poknili še dva. Damjan in Luka. Pa še Petar je dobil rdeč karton, oz. drugi rumeni, tak da smo še mi imeli igralca manj. In pol še en penal. Pa še enkrat Dalibor.

začetek.

V zadnjih sekundah so nam enega le dali.
Tekma v celoti…VAUUUUUUUUUUUU!

Luka na tleh.

Tu pa smo zdaj. Meni je bila to najbolj všečna tekma te pomladi. Vsi so se borili ko zmešali, ampak vsi! To je bila borba od začetka do konca. Še rezervni igralci, poklon. Imamo novo številko 24. Dejan Vokić mu je ime. So me spraševali kdo je ta fant.

eden od golov.

Pojma nimam. Samo če bo tak špilal ko je danes drugi polčas, mislim da nam se ni za bat. Sploh ne. Pa da ne boste mislili, da sem ga potegnila iz glave. Na srečo sem videla da gospod delil zapisnike o tekmi in sem mu v tem trenutku ful hvaležna zanj, da ga imam za švingl cetlc. 🙂

spoznajte novi obraz.

Tekma je bila res dobra. Tisti, ko bo reko, da ni bila…pije preveč al pa ne vidi dobro.
Lape so zaprli vsem sredinimi hejterjem, sploh tistim, ki so jih že odpisali.

tako se odkriva.

Pa smo se strinjali, da je bila sreda vredna pike, samo danes bi si jih zaslužili vsaj 6.
Koga posebej izpostavljat nima smisla, ker ne bi bilo fer in ni fer.

po četrtem.

Izrazita borba na vseh straneh, niso se spustili zmesti niti za sekundo, delovali kot celota, tote gole so zabijali kot za šalo, danes se je zraven njih nogomet zdel mala malca.
Kaka tekma, velik aplavz in vse čestitke od mene. Ponosna, fuuul ponosna.

končni rezultat.

Po tekmi smo na fotko končno dobili se trije…Sandra, Simon in Mojca. Hvala vama, rada vaju imam. Vedno sta mi v oporo, čudovita sta, večno moja zlata bralca kljub vsemu kar vama prinaša življenje. Hvala, ker sem vaju dobila na tem lepem stadionu in komaj čakam, da se znova srečamo. V mojem srcu imata posebno mesto in vama želim vse najboljše in najlepše.

ob koncu.

Krasna tekma, krasna družba. Fajn je bilo videt spet krasno Izolo, malo srečat vonj morja in stičišče globin…

Po tekmi smo se hitro poslovili od morja…pa smo šli počasi proti domu.
Toliko spominov, toliko lepih trenutkov…
…in sem doma…

Viole so naredile pravo vzdušje.

…mali se bori z bolečinami, tabletami in tem, da bo nekega dne spet normalno hodil…in bo…zagotovo bo. Ker naš mali piščanček nima sreče, ima pa trmo pa voljo…in to je nekje zagotovo pobral od mene.
Hvala ekipa za krasen dan.

Simon in Sandra.

Čas je za čestitke in za počitek.

Pred nami so naporni dnevi.
In ja, vidimo se od jutri dalje tudi v Ledni dvorani. 🙂 Hokej čas prihaja in mladi upi bodo pokazali vso svoje znanje.

pa še malo stare ceste.

Hvala bojevniki, hvalaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!
V sredo ponovite vajo.
Eksektli!
Rada vas ima.
MalaMo. :*