Padel je Ormož

V rokometu.
Že v ponedeljek sem se z Andrejem pri vulkanizerju pogovarjala o tem, kdaj imajo naslednjo tekmo.
Pa je reko v soboto.

začetek

Pa sem prišla
Barbara je bila takoj za akcijo, Kosta je prišo za en polčas, pridružil se nam je še Blaž.
In smo bili veseli in nasmejani.

napad.

Simpatična ekipa RK Maribora, kateri obrazi se redno spreminjajo.
Nov je tudi trener.
Pa so prišli nasprotniki iz Ormoža.
Že v kafani so se drli.

končni rezultat

Njihovi navijači.
Izkazalo se je, da so žaljivi.
Kazali so sredince, vzklikali nesramno grde vzklike, ki se za rokomet sploh ne spodobijo.
In predvsem so bili zanimivi, ko so se drli “gremo celi stadion.”

čisto na koncu

In domačini so jim dali lekcijo rokometa.
Sicer so sem ji znali približat tudi za gol.
Vendar so začeli silovito in tako tudi končali.

zmaga.

Krasna predstava, kjer zmaga ni bila vprašljiva, je minila zelo hitro.
Tigrice so plesale, pogrešala sem poštarja Pavlija.

basketaši so pohiteli.

Barbara je padla v navijanje, jaz pa sem navdušeno opazovala dogajanje.
Saj vem, da se večina zgraža, ko rečem, če gredo z mano na rokomet.
Eni se celo nespoštljivo vedejo okoli tega.
Pa pojma nimajo.
Rokomet je zanimiva igra.
Se je še učim.
A me ne skrbi.

intervju z najboljšim strelcem.

Še pridem.
Predolgo me ni bilo.
Bom zdaj večkrat prišla.
Hvala Andrej in izbrana družba.
Bilo mi je krasno z vami.
Še hvala Simoni za krasen Mirage kakav in Barbari za nove slikice.
Saj zdravje ni super, ampak jutri gremo v Novo mesto.
Čas je da prižgem svečko in prinesemo tri pike domov.
Kjerkoli že ste, naj vam bo.
In ja, kot vidite, ne živim samo za nogomet. 🙂
Mala Mo, ‘ma vas rada.:*