Zeleni dežnik

Sončno je in petek je.
Zakaj ne bi šli na tekmo, na Željota.
Maribor, ekipa B, igra z Malečnikom.

nebo je bilo neverjetno…

V tej sezoni še jih nisem šla pogledat.
Lahko bi doma dremala ali brala ali obrazkala, pa sem se odločila, da grem pogledat tekmo.
Z Boštjanom pozdraviva vijol’čne fante a ekipe, se vsedeva in čakava na tekmo.
Začne se hitro in poznam večino.

začetek.

Tiste, kar jih ne, malo pogooglam in poznam čisto vse.
Tako, pa smo gledali eno res zanimivo tekmo, veliko šans, tudi na drugi strani.
Borci in nekateri vidno preveč zaspani…
In tekma, ki je dala osem golov. Od tega so jih pet prispevali naši bojevniki. Dva Alen, dva Sven in enega Nik.
Tako, pa smo zmagali.

Deki.

In vmes nas je tak pralo, da nas skoraj je težko manj pralo.
Pa je prav prišel iz nahrbtnika en majhen, zelen dežnik.
Ni lep, je pa praktičen.
Čeprav si zraven malo moker, si pa tudi ful smešen, ko se vsi pod dreve skrijejo, ti pa sediš tam pod ono marelo in gledaš v nebo, če se te bo usmililo.
Pa se nas je.

tribuna.

Dež je v nekem trenutku ponehal, mi pa smo čvekali, saj nas je bilo na tekmi kar nekaj znanih.
Prijetna tekma, ki je minila predvsem zelo sproščeno, mirno in prijetno.
Fantje so za razred boljši od nasprotnikov in to oni še kako dobro vedo.
Ura je odbila, poslovili smo se in se namenili vsak na svoje.
In ja, še pridemo.
Ker imamo toto naše mesto radi.

končnih.

In si želimo, da bi ga še kdo imel tako rad, kot ga imamo mi.
Hvaležna, da sem ta dan namenila tudi vijol’čni barvi.
Znova ga bom jutri.
Tokrat prvi ekipi.
Imejte jo radi tudi vi.
Se vidimo.
Rada vas ima.
Mala Mo. :*