Pozor, 0:4

na vrhu neba.

Dan za sonček, za rekord, za “pozor” in za zmago.
Boštjan je rekel, da bo šel na avtocesto.
Bič pojdi ven…

Veliki Gaber.

Ga usmerim.  Tak mu nič ni jasno.
Ustavimo se na pokopališču. Tudi tokrat prižgem “Mojco” in pozdravim.
Odpravimo se proti Novemu Mestu.

Novo Mesto.

Prizorišče je že znano.
Trava friško pokošena.

Stadion.

Pridruži se nam še nekaj ostalih navijačev.
In se družimo.

Ogrevanje.

Prvi polčas je trdo delo brez golov.

brez besed.

A še vedno govorim o petki, pa bo kak bo.
Bila je štirka.

začetek.

Zlata štirka.
Nusmir za dva komada.

varnost.

In dva Velika. Kapetanova.
Rekord je tukaj.
Padla sta gola 118 in 119.

živi. zid.

Lahko bi jokali od sreče, kakšno veselje je to.
Ta pogled, ta iskrenost.
To veselje.

po enem izmed golov.

Vseh golov so se veselili kot mali otroci.
To zmago so si prigarali.

in še veselje.

Zaslužili.
Tudi mi.
Ki smo neusmiljeno gledali v oblake. A dežja vendarle ni bilo.

če bi lahko bili še bolj veseli…

Prijetna varnost na tem so kold stadionu je pokazala, da z nami res ne bo težav.
Tekma je bila res vredna ogleda, šans ni sfalilo, dejansko je bilo čisto super fajn tak.
Krasen dan za zmago, za štirko, za prijetno druženje.

…bi bili najbolj veseli. 🙂

Ki se bo končalo s čokoladnim krofom takoj ko oddam te vrstice.
Hvala Nina in Boštjan.
To moramo nujno še ponovit.
Mogoče bom spet pela kaj. 🙂

proti Celju.

Res je bilo super fajn. 🙂
Hvala ekipi za čudovito zmago in kapetanu poklon za dosežek brez primere.
In vemo da še zdaleč od konca…rekord bo še večji. Prepričani smo.
Lep dan se zahvaljuč vsemu lepemu prehitro končuje.
Vidimo se med grofi.

Vratarja.

Naj vam bo lepo in naj vam dež nekaj krasnega prinese.
Kot je meni.
Rada vas ma.
Muaaaaaaaa.

Zmagovalna.

Mala Mo. :*