Dvanajstka

NAJBOLJŠI NA PLANETU!

Medtem ko ta računalnik dela s svetlobno hitrostjo polžka, vam danes, 14. maja sporočam par pomembnih podatkov.

na južni par minutk…

Gledanje kako nekateri skačejo preko igrišča, da slečejo nogometaše je grozljivo in še zmeraj se, vsako leto isto, vprašam, ali bi leteli na igrišče, če bi igrali v spodnjicah?

….ekšn.

Kot drugo vam sporočam, da je za nami tekma, ki ni bila nič posebnega..
A…

Mojstri na delu…prvič.

Kar je sledilo!
Je za anale!

še nebo je bilo srečno za nas.

Ker ne morem mimo enih stvari, bom začela sprva s tekmo. Nusmirjeva gola sta odločila nič kaj atraktivno tekmo. Arghus jo je odnesel z rdečim, Nusmir pa s šepanjem.

Mojstri…drugič.

Tekma ekipe, ki si je zaslužila naslov prvaka kak je stopila v prvem krogu na igrišče, je pokazala suverenost v vseh elementih igre in prevlado nad prijatelji iz Kranja.

Viole…prvič.

Po vsem tem norenju sem pozabila, da smo dejansko minuli večer igrali fuzbal.

Viole…drugič.

Po koncu se je začelo ta lepše, ki se je dejansko končalo lepo. Fantje so prišli s šampanjcem in z neverjetno energijo osrečili še tiste, ki smo vztrajali do konca.

končnih.

Posnetke bom dodala tekom dneva v svojem blogu, ki bo posebej namenjen trem stvarem.

tak se mi to malo fočknamo. 🙂

Posebej bi rada poudarila krasno gesto Viol, ki so kapetana pripeljali na jug, kjer se je navijalo in pelo.
Vsaka čast za veličastno potezo.

Ob šampanjcu zapojemo…

Navijanje skozi tekmo in pričakovana napisa za našega mariborskega so called basketaša in poslanca, sta bila pričakovana.

…v vseh pogledih čudovit človek…Dejan.

Vreme je zdržalo, ljudje malo manj.

uspelo nam je…Damjan. 🙂

Ko sem prišla na južno, se mi je zdelo, kot da bo stadion razprodan. Ne, pa gledališče, pa lampiončki. Pa je bil avto na drugi strani.

Deki…ker ga moram imet rada.

Po tekmi smo tudi tokrat, tradicionalno počakali nogometaše.

Matic. Svet ga bo še občudoval.

Mendiju je mudilo v bolnico počakat potomca, mi pa smo na slavni klopci počakali nogometaše.
Hvala vsem, ki so sodelovali z nami in se razveselili z nami teh krasnih trenutkov.

Goran. Vrtnica, ki je za zmeraj vijolica.

Čeprav jih imam večino fotografirano tudi na igrišču na pol nage, tokrat delim z vami tiste, ki sem jih posnela z zlatimi nogometaši. Oblečene. 🙂

g. Zahovič. Velik del pravljice.

Zdaj pa res že imam skoraj vse. 🙂
Naj fotografije govorijo zgodbo zase.

Željko. Prerojen in fantastičen.

Zahvaljujem se vsem za novo pravljico, za ta 12ti naslov.
In predvsem hvala mojim prijateljem.

Aleš. Ni dovolj dobre besede o tebi.

Ste moje zlato in bogastvo.
Hepi krejzi pipl, moje upokojenke, moje zlate dekline, Rok, Mario in vsi moji Mikairosi…ne vem kaj bi brez vas.

Martin. Faca. Vedno me nasmeješ.

Hvala Miha, da si naredil fotografijo leta, hvala vsem, ki sem vas lahko objela.
Ste najboljši na planetu.

Skupinska by Miha.

Vsem, ki ste z nami…imate najboljše darilo na svetu.
Bil je krasen dan za zmago, krasen večer za druženje.
In še posebna hvala Dejan, ker imaš nekaj, kar nima vsak.
Hvala moji zlati vijolčni fantje.

Mitja. Kaki sonček si. Ma vš kk ne. 🙂

In Mitja, ki si svojimi besedami povedal, zakaj si velik, velik človek.
Cenimo vsakega od vas in nam je vedno znova v čast, da ste za svoj klub izbrali naš klub.
Naj tokrat fotografije govorijo več kot moje besede.
Jaz sem srečna deklica.
Ime mi je Mojca, Mala Mo.

Jasmin in Aleksander. Za čaroben konec.

In še en blog se končuje.
Za nov začetek in nov krasen dan.
Se veselim novih trenutkov.
Ker samo to si zaslužimo.
Rada vas imam.
Do konca in še naprej.
:*