Čuti se energija…
Čuti so moč…
Živčki že delajo…
Med sabo že kujemo od načrtov, do vprašanj, do vsega, kar tudi k fuzbau ne spada…
Jutri je za mesto Maribor velik dan.
Za nas, navijače predane s srcem in dušo je dan, ki smo ga sanjali.
Odloča o pomembnih trenutkih, ki jih v vsakem primeru nikoli ne bomo pozabili…
Prihaja četrtek.
Kaj vse se bo dogajalo, bom videla jutri.
Imam fraj dan. Najboljši šef se zaveda, da ima navijačico, ki ji je jutrišnji dan tako pomemben kot rojstni dan, operacija oči ali pa krvodajalska akcija.
Hvala.
Želim si te zmage, kot še ničesar na svetu.
Želim jo tem garačem, ki se celo leto matrajo, da bi dosegli nekaj več.
Želim, da bi svet videl velik Maribor, tako kot ga vidim jaz, skozi svoje nove oči.
Živčki delajo…
Zadnje priprave so v teku…
Ostaja še glavno dejanje…ki bo minilo v trenutku…
Tribune bodo ponorele, to je jasno…
Južna ploščad bo veličastna.
Sandra nam bo dala tisti dodatni atom, kot zmeraj…
Pride še torta, ognjemet…
Vsaka dodatna malenkost bo nagrada za uspešno leto…
O tem koliko dela in vsega je za nami…to je nekje zadaj…
Nagrada je jutrišnji dan.
In vse kar sledi je lahko samo še boljše in boljše…
 |
| foto: nkmaribor.com |
A tudi včeraj se je zgodilo nekaj prekrasnega. Naš Aleš je dobil malo vijolico. Iskrene čestitke še na tej strani. Naj ji bo zmeraj lepo med nami, in ne pozabi, da ji bo hrbet vedno krila vijolčna vojska.
Z še eno krasno stvarjo pa končujem ta blog, ki ga nadaljujem jutri…pozno zvečer…
Včeraj mi je Tatjana iz RK Maribor poslala INFOrmatorja. V njem je članek o tem kako smo bili pridni 2. septembra in katerega avtor sem sama. Hvala še enkrat vsem, ki ste verjemi v mene, v ta projekt in mi nesebično pomagali.
Zaradi takšnih kot ste vsi vi, je moj nasmeh iskren.
In zaradi dobrih ljudi, ki sem jih spoznala v vseh teh letih in predvsem v teh zadnjih 11 mesecih, vem, da bolj bom dobivala udarce, bolj bom vijolčna…Tudi moja prijateljica zna pesnit in mi pomaga pri ustvarjanju misli za zgodovino.
Bodite dobro.
Ko zaboli, ne pozabite zavrtet prave številke.
Dokler smo živi ti nikoli ne boš sam.
Se vidimo jutri.
Lepo bo.
Mojchi.
:*
Foto: Dejan Laketić