Select Page
zmagali so!

Patriciji ni bilo jasno, kam rineva tak hitro…
Kaj hitro…

le nekaj vendarle manjka…

Ko sva okoli 18h sparkirali pred Plejers barom, sva si vidno oddahnili. Stare ceste včasih niso tak fajn, sploh če imajo delo na cesti, pa tudi navigacija na srečo ni zatajila.

vrhunski portret.

Pa sva prišli malo. Spoznali bazo sedem, se družili z navijači…

huligani. 🙂

Eden za drugim smo prihajali…stare face…vedno znova isti in isti.
Pogrešanih je bilo par, a kdo ni bil, si je znova sam kriv.

lahko bi mi jo posodili.

Čevapčiči so bili tako dobri, da sem jih zmazala minutko, preden so na sceno stopili naši trije. Damjan, Marcos in Arghus.

notranjost.

Vedno znova jih je lepo videt. Pokramljat malo, naredit kakšno prijetno fotografijo. Vzet avtogram za prijatelje.

moja srečka.

Baza sedem ostaja v posebnem spominu. Pa ne zaradi Korada in Urške, pa ne zaradi zumbe, ki je ne razumem in občudujem vodjo le-te, ker sem obupala v sekundi, ampak zaradi neke posebne klime.

bolj Slovenca, kot Brazilca.

Ne znam pojasnit, samo ta baza, pa čeprav tako daleč od doma, mi ostaja v posebnem spominu.
Od znotraj je urejena, da stojiš pa gledaš. Ne samo portret direktorja, ampak tudi vse ostalo. Nekdo je pošteno garal, da je to uspelo tako kot je treba.

vedno lep napis.

Žal nas je bilo premalo, vendar je otvoritev vendarle uspela. Bakle so gorele, fantje so z lastnikom Alešem odprli bazo…

otvoritev.

Čaga se je začela…

za fotografe.

Zapeli smo z Ljubljančanko Urško, ki ji ni bilo kaj dosti jasno kje je. Vidno slečena je vseeno presenetila marsikoga, eni so se zgražali, vendar na koncu smo se ji vsi iz srca nasmejali.

gorelo je…

Hrana dobra, pijače koliko češ, prijazni ljudje, ustrežljivi. Vsi pripravljeni pomagat.
V srečolovu pa sem dobila šilt kapo. Prav bo prišla…kot že vse prejšnje.
Luštno je bilo. Res je bilo fajn.

kdo zna, zna.

Zahvala organizatorjem.
Je daleč, pa vendar ne tako daleč, da se ne bi vrnili.

ekipa z ekipo.

Gostoljubnost in pripadnost vijolčni barvi je tudi na Koroškem naša.
Ekipa se je potrudila in hvaležna sem za vsako minuto, ki smo jo preživeli skupaj.
Ni šlo mimo polivanja, šaljenja in smeha do ušes.

reporter Miha.

Bilo nam je lepo…
Pa še Beno in Matej sta si me privoščila. A bom z vami delila le prijazno fotografijo. Tiste ostale so za naš arhiv. Na stara leta se bomo ko budale smejali.

Beno in Matej.

Enkrat po 22h smo se poslovili…
Kmalu akcijo ponovimo…lepo bo…

kulisa.

Toliko novega, toliko lepega, toliko smo si imeli povedat.
Zapeli smo “Povej mi Marina” in “Čevapčiče.”

večerja.

Smejali smo se dosti ta večer.
Hvala vsem, ki ste bili z nami in hvala ekipa, ker me vedno znova presenečate s čim, kar ne pričakujem.
Prijatelj, hvala za večerjo. Ne pozabim.

sma nazdravila.

Tukaj je sobota in še en teden do nove tekme Maribora…
Imejte se radi, spoštujte sebi drugačne in predvsem…začnite razmišljat, da niste sami na tem svetu. Karma je kurba. 🙂
Cmoka.
Rada vas ima.
Mo.

lahko so ponosni!

:*