Select Page

La Valletta.

kletka…malo drugače.

Po vseh dogodkih prvih par dni sem bila prepričana, da je ne bom znova videla. Potem pa sva bili z Martino odločeni, da ko prideva v Sliemo, o kateri vam več povem v blogu številka štiri iz Malte, greva tja. Kar peš. Saj je samo dva kilometra.

vrtovi.

No, pa ni bilo tako preprosto. Ko sva prišli do konca zaliva sva ugotovili, da je edina rešitev za naju dve kar avtobus. Številka 13 in prijazen šofer sta naju odložila na krožišču, kjer sem takoj vedela, kje sem…

jemlje dih.

Zemljevid v roke in sva šli. Na štenge. Štenge, in samo štenge. Tri ure hoje po zelo vroči prestolnici, kjer sva si privoščili pijačo splaš (pa ni fotke, ker bi potem rabila enih osem rok), kjer sva prehodili in videli toliko vsega. Od sv. Johna, sv. Paula, pa veličastne katedrale, do trga republike in kdo ve kakšnega trga še.

tudi ta.

Martina je v enem kipu prepoznala Viktorijo, jaz pa sem neuspešno želela najt ulico meni še vedno ljube osebe.

kak sva lepi. 🙂

Na koncu sva si privoščili res enkraten ogled mesta, ki jemlje dih ob pogledu na veličastnost morja.

nikoli jih ni dovolj.

Kraj, kjer je Italjanka pokazala kako se naju fotografira, kjer sva skakali okoli z zemljevidom kot dve pravi turistki. Hvaležnost vsem, ki so nama pomagali. Bilo je res krasno.

govorilnica.

Žal naju je Martinino zdravstveno stanje ustavilo.

Tarzan, tale je zate!

Pa vendar sva videli praktično vse, kar sva si zadali.
Najbolj zanimivo je bilo pa to, da sva zgodbo o mestu končali tam, kjer sva jo začeli. In to čisto nehote. Naneslo je pač tako.

napis.

Mesto, ki je mirno, zanimivo, kjer je ulični glasbenik fušal Beatle, kjer se ustavi čas…kjer konji dobijo drugo dimenzijo, kjer pozabiš kakšen je svet zunaj…

Jadrnica. Spomnila me je na Mateja.

Ker je to prestolnica, ki te za trenutek ustavi…in veš, da moraš počasi…da se ti kaj ne zgodi.

Katedrala

Trinajstka naju je varno pripeljala v kraj, kjer je zgodba, življenje in predvsem njen smisel dobila čisto drugačen pomen.

knjižnica

Ko sem za trenutek pomislila, da se moji prijateljici lahko zgodi nekaj res hudega in da sem jaz tista, ki je tam, da pomaga…

trg.

Dan, ki sva ga preživeli v glavnem mestu Malte je bil nepozaben, ure tam tudi. Toliko smeha in toliko norčij…a na koncu…bilo je res vse dobro.

Viktorija.

Kako sva v Sliemi jedli z Mcdonalds kupončki in kako je Martina spoznala zdravnika Malte…v blogu vseh blogov…zagotovo bo najboljši…

TO SMO MI!

Cmoka.

bus od znotraj.

Rada vas ima. Mo. :*