Lepo je zmagat spet doma…

Ne spomnim sem, kdaj sem nazadnje tak dolgo iskala kako bi naslovila današnji blog.

Jaz, ki pišem najbolj iskrene, najbolj čustvene in predvsem najbolj moje bloge, kar jih je.

Jaz, ki se podpišem pod svojimi čustvi in svojo energijo.

In ta energija NI negativna. Verjamem, da vsak izmed nas vidi moj blog drugače…

A če ga kdo vidi kot da sem proti lastnemu klubu…potem je skrajni čas, da preveri pri svoji vesti.

Kajti nikoli nas ne boste razumeli, če niste ali ne boste EDEN OD NAS!

Sem zelo iskren in zelo direkten človek. To me v življenju zelo peče,  ker ljudje z resnico zelo težko živijo.

Sem pa tudi deklica, ki dela pridno in pošteno. In predvsem sem Mo, ki ima NK Maribor najraje na tem svetu.

Če mi ne verjamete, me ne poznate…

Zdaj pa še kaj o tekmi…

Fun park je bil danes kar “precej” poln in je bilo spet lepo videt ljudi, da se malo družijo. Veni smo se malo nasmejali, počvekali, podebatirali, potem pa sva z Martino osrečili Mihca, kateremu sva podarili brezplačno vstopnico. Vstopnico, ki sem jo praktično pol dneva podarjala na Facebooku. Razumela sem dobra prijatelja, ki zaradi otrok nista mogla na tekmo. A ostali, ki vedno jamrajo kako nimajo denarja za tekmo…noben se ni znal oglasit…

Maribor z Muro je za mene posebna tekma. Prvi razlog je zagotovo moj najljubši nogometaš, ki je zdaj pomočnik Mure. Sem si napasla oči, vmes pa sem pozdravila številne prijatelje, ki sem jih srečala in jih bila vidno vesela. Vesela vsakega posebej in še koga prav posebej.

Tekma sama je bila zanimiva. Moram priznat, da boljša, kot nekatere pred njo.

Borci so pokazali, da se da. Mura se je dostojno upirala. Prišli so trije njihovi navijači. Želela sem si jih več, ker so eni boljših in bolj prisrčnih.

4:0 je dejansko prepričljiva zmaga pred publiko, ki pa vseeno ni publika za plus deset.

Gole so prispevali….dvakrat Agim, pa še po enega Goran in Robi.

Viole so bile prekrasen motivator. Peli so kot najboljši pevski zbor, igralce so pomagali dvignit.

Predvsem Robi je bil deležen podpore po tem, ko so mu številni tribunarji veselo žvižgali za vse njegove žal res ponesrečene poskuse. Na tekmi se ne žali nogometašev, se jim NE žvižga in jih ima, kot da so nekaj manj. Naj se vam posušijo usta,  ker pravi navijači pomagajo! 

Smejali se bodo številni, ki to berejo, ker me je fant včeraj s svojo prijaznostjo in odnosom očaral, a to nima nobene veze z današnjo igro. Fant rabi našo pomoč. Ne znam si predstavljat, kako se počuti, ko stopi na igrišče, tudi če zaradi poškodovanega soigralca, samo jaz si ne bi želela bit na njegovem mestu. Premalo sem karakterja za take stvari. 

Davor je svojo porcijo kritike ob navijanju dobil, njegovi kolegi pa smo se ob tem zelo iskreno nasmejali. Kaj praviš Davor, ni že čas, da Robiju naredimo Facebook navijaško stran, ker si jo zasluži?

Pohvale danes praktično vsem, poudarek praktično. Kritizirat se mi ne da, sem pa razočarana, da eni pozabljajo osnovni bonton in uporabljajo vse možne boksarske prijeme. Mi je pa všeč, da nismo več baletniki in da se tu pa tam celo borimo kot se boriti treba.

Ta ekipa danes daje upanje. Vendar roko na srce, še so rezerve. In to velike rezerve.

Pohvale mlademu upu Petru, ki je nastopil danes in se boril, ter še igralcem Mure, ki so naši.

Druženje na vzhodu je s pomočjo sladkih bonbonov in črnih osvežujočih Halls bonbonov minilo zelo zabavno in pestro.

Čeprav bi bilo še lepše, če bi imeli tisto želeno sacher tortico. 🙂

Naša Kata bi rekla, da moram pohvaliti še Agima…saj res…bil je mojster svojega dela danes…

Poslovili smo se nasmejani, veseli in polni energije…

No ja, niti ne…

V sredo je tekma, ki odloča o finalu…je prvi polčas…a vendar…čas je, da tudi iz Kranja gremo počasi domov z zmago…

Za konec pa še…Bravo RK Maribor za vrhunski dosežek v Nemčiji in KK Messerju za zmago nad žabci v Dvorani Tabor. Tudi vi ste ponos mesta in radi vas imamo.

Mo gre na palačinke, vam pa za konec podarjam pesmico, s katero me je presenetila prijateljica Polona. Če boste poslušali tekst, boste razumeli.

Rada vas ima, Mo. :*