MZZ

Kaj je MZZ?

MZZ=mali zlobni zelenkoti.

Kdo so to?

Tisti igralci Olimpije, ki so danes igrali tako slabo, da so dovolili našim igralcem, da so igrali še slabše.

In saj ni za verjet, ali pa tudi, naši največji konkurenti so danes pred domačo publiko premagali Vijolice.

Naše velike igralce, ki imajo to srečo, da so na prvi tekmi igrali tako vrhunsko dobro, da je bila ta tekma recimo da formalnost.

Ko smo ga v peti minuti fasali, si nihče ni mislo, da bo to dejansko nekak vse.

Kaj danes lepega povedat?

Moja pohvala gre samo tistim ljudem, ki so danes navijali. Pa nikomur drugemu.

To pomeni, da ne vsem Violam ali daleč od tega še kakemu tribunarju. 

Ko sem pred tekmo srečala kolega, ki mi je reko, da naj navijam, sem rekla, da bom dala vse štiri od sebe in da se bom zadrla Ubi Žabara.

Kaka ironija. Nisem se drla tega, sem pa menda vsako pesem zapela z njimi, zaploskala vsem igralcem, se vstala edina, ko so rekli, da naj se vstanemo v drugem delu. Sem pa res sedela kot “grofica” na tekmi. Še v življenju nisem na tekmi Olimpije tak sedela, kot danes. Še ko so mi dlesen operirali, sem celo tekmo stala in se ubadala z bolečinami.

Danes pa je to bilo “Čao Pero”, če lahko uporabim nekaj iz parole Viol.

Jug si ne zasluži najboljše ocene, pa si za to ni sam kriv. Ker če mi od česa rata slabo, je to to, da si ljudje kupijo poceni karto, da so tam sami sebi namen.

Pa dobro, kaj je treba narisat, da se tam navija.

In pol jaz ne grem na jug. Ja ne, ker nisem neki navijač, ko bi zdaj celo tekmo norel kot nor. Ker to se pa ja za jug spodobi. Eni so na to konkretno pozabili.

Zato velika hvala vsem, ki so peli, navijali, se trudili, da ta tekma ni zgledala kot v nekem zanikrnem brifotu, kjer kopljejo osamljenega jezdeca.

Tribunarji pa tudi. Samo žvižganje in norenje. En levo od mene je tak v luft skakal, da sem mislila, da ima najmanj trampolin v riti in razne sindrome kolerika. Pa ljubi bog ljudje, ostanite doma. Kaj vam je te jeze treba?

In namesto, da prodajajo tisto vodo tam, pa ostalo pijačo…dajte zrihtat neka pomirjevala. Pa tu bodo eni ljudje še sami sebi enkrat od jeze nekaj naredili.

No, toliko o navijačih. Najbolj zvesti smo res vedno tam, kaj pa ostale cvetke, ki jih je bil važen cigaret?

Pa gremo dalje. Če je še kaj dalje.

Fun park je bil nič kaj manjša žalost. Oni sneg bo do junija ravno šel iz ploščadi, na vhodu pa spet…najprej varnostnik, pa varnostnica in pol še ono štemplanje. Jupi. Dajmo delat gužvo. Kar se mora ni težko, ne da ne?

In pol si na tekmi in moraš to gledat?

Kaj človek naj sploh reče? Živeli prijatelji in bonboni. Pa interne zabave, da ne umreš od dolgočasja.

Tak utrujena sem prišla na tekmo, a veš, da dobiš novo energijo, ker greš na derbi.

Pa vedno govorim, da so derbiji bedni. Samo to ni bilo bedno, to je bilo tak hudo gledat, da ti je na jok zraven šlo.

Hvalim žal ne nikogar. Ne najdem neke ideje, komu naj kaj dobrega rečem. Menjave…kaj nam je šele to bilo treba.

In ja, bravo Kapetan, za bojevniški naslov. Čestitke.

In za dobri konec vsega…novi komentator.

V nedeljo nas je povabo za Bežigrad, navijačev se sploh ne pozdravlja, govori, kot da spi zraven, podaljška po prvem polčasu za njega ni bilo…to je nekaj malega od česa sem si zapomnila.

Saj razumem, da človek rabi čas, da not pade. Res razumem. Samo da pokažeš energijo in voljo pa je dovolj samo malo bolj na glas pa malo bolj energično povedat al kje smo?

In ja, kaki kritični blog…

Če se moram komu opravičit, se bom…samo se mi zdi, da to ni bilo za nikamor.

Ne bat, gremo v Stožice, gremo v Velenje..nič bat. Ne bomo doma.

To so naši fantje pa je kak je. Jutri se bodo menda glave ohladile in ta sramota se verjetno malo zmanjšala.

Ne gre se za to, da smo izgubili. Gre se za to proti komu in na kak način smo izgubili. Samo za to se gre…

In še enega velikega lubčka…za vse, ki ste me prišli pozdravit, za vse, ki ste me presenečeno spoznali v drugačni podobi in hvala vsem, ki sem vas danes srečala in ste mi polepšali ta zanimiv dan.  :*

In potem se peljem domov…in na levi mimo mene…malo morje karet in dva busa žabčekov…oh, pa bilo jih je samo za en bus…

Nič, banda moja zlata. En klub, še vedno ena čast.

Kakorkoli smo menda jezni, upamo, da bo v nedeljo boljše.

Saj se beremo in vidimo, kajne?  🙂

Mo ima vas rada. 😀