Ta petek se bo zgodilo nekaj, kar sanjam že od nekdaj.
Kot šestletna deklica sem dobila svoja prva očala…
Dioptrija je iz leta v leta rasla, jaz pa sem bila deklica, ki si je želela samo življenje brez očal…
Malo preko 20 let mi je bilo, ko sem videla lasersko operacijo oči po tv. Tudi sama sem si jo zaželela, bolj kot vse na svetu.
Dolgo sem omahovala, se zgovarjala na milion razlogov, novembra pa se mi je zgodila nenadna sprememba v življenju in takrat sem vedela, da je čas za pregled, če sem sploh primerna za operacijo.
26. novembra, zdaj že lani, je gospa v zagrebški kliniki potrdila, da lahko grem na operacijo.
Tako je kocka padla na 4.1.2013.
Danes okoli 18h, verjetno nekaj čez, je končno zazvonil telefon.
Vsa panična sem zagrabila telefon in gospa reče…opoldne, 12h…
Ne vem kaj sem ji govorila v telefon, verjetno cela zmešana in stavki niso verjetno za javnost, sem bila pa najbolj srečna deklica na svetu.
 |
| Mo, leta 1988. |
Tako bom v petek v Zagrebu na laserski operaciji…
Strah me je, kot verjetno še ničesar tako v življenju.
Kot sem pred dnevi slišala, da smo živčni en dan pred pomembnim dogodkom. Meni manjkata še slaba dva, pa se mi zdi, da mi bo želodec obrnilo naokoli.
Naši fantje so danes začeli s treningi, bajta ima dva dni inventuro, potem pa se počasi začnejo še naši slavljenci. Dan pred mojim rojstnim dnevom pa se začnejo že priprave za vse…
Tako, pa se novo leto začenja znova…
Upam, da ste se imeli krasno in da se krasno imate še naprej.
Beremo se, drugače kot ponavadi…
In ja…
“Se vidimo 2013!”
Pa spomnite se na mene v petek…vsake podpore bom vesela.
Rada vas ma,
vaša
Mo. 🙂
Foto: Dejan Laketić