Pravzaprav je edini način, da
uspeš…da imaš rad svoje delo. Sama vem dobro, da se je večina mojih poti začela
tako, da sem preprosto potrebovala denar. Ki pa ni bil vedno dovolj, da bi bila
srečna in zadovoljna. A vedno sem našla v vsem kar sem počela svoj smisel,
svoje veselje, svojo voljo. Energijo, ki sem jo prinašala s seboj, se je
ponavadi prenašala še na druge, zato je bila tudi vedno uspešna, drzna in
nepozabna. Vendar si nikoli nisem dovolila, da bi mi kdo vzel veselja do mojega
dela. To je vendar moj čas, moje življenje, moj način, kako naj živim s svojo
okolico. In zato sem še danes hvaležna za vse izkušnje, ki mi jih je prineslo
življenje in ponosna sem nato, da sem v življenju izkusila toliko prijetnih
stvari, da znam danes cenit, da sem to kar sem. Ponosna. Zgovorna. Prijazna.
Hudičevo naporna. A tudi delovna. Imam kvalitete, ki bi jih nekateri samo
želeli. Odločnost. Moč. Nepremagljivost. Zmorem, če želim, obupam, ko to drugi
sploh ne pričakujejo od mene. Sem nekdo, ki verjame vase in ko podvomim…se to
zgodi samo z določenih izgovorom in razlogom. In vendar to traja tako zelo
kratek čas, da me nihče ne more kaj pretirano vreči iz tira. Sem magnet za
življenje, ki se tu pa tam ustavi, da lahko prepreči vse, kar je kdaj nastalo.
Ne bom dovolila, da me bo kdo učil življenja. Ker le-to je samo moje. Eno in
edino. Življenjske izkušnje so me naučile, da je prav tako. Ne, nisem zlomljiva
in ne pustim nikomur, da mi vzame sanje. Ker jih bom enkrat uresničila in vsi
se bodo smejali temu, kar sem nekoč govorila. Stali bodo ponosno v prvih vrstah
in se spraševali zakaj niso prišli do odgovorov že prej. In vem…vsak od nas
zmore, če ti so te želi. Čeprav počasi. Brez nekih posebnih razlogov. Za danes.
Da danes prinese jutri. Ne pustite si, da vas kdaj oropajo idealov, ki jih
nosite, želja, ki vam jih prinaša vsak dan. Borba je vsak dan. Z življenjem, z
močjo. S tistimi, ki vas ne razumejo. S tistimi, ki jih ljubite, pa pride
kakšen dan, ko jih pa vendarle nočete ob sebi. Kako naporno je, ko človek ve,
da ga jutri čaka še en korak, ki pa ni nujno, da bo takšen, kot si ga želi.
Hvala vsem, ki so kdaj verjeli vame. Hvala vsem, ki nikoli ne odnehate. Hvala
tistim, ki me podpirate, tudi ko zapiram vrata svetu. In hvala tistim, ki
verjamejo moji hitrosti, moji dinamiki, moji sreči do sveta, mojemu hrepenenju
po zmagah. Če si sam, je čisto brezveze. Če ne moreš deliti sreče, nisi več ti
in kar boli, je bolečina srca. Vstajam se danes. Želim vam dobro jutro, lep dan
in prijeten večer. Jutri se veselimo, da se bliža vikend. Ah, kje je še to. A
vendar tudi to pride. Ko ne odštevam več dnevov, ampak se veselim nasmeškov.
uspeš…da imaš rad svoje delo. Sama vem dobro, da se je večina mojih poti začela
tako, da sem preprosto potrebovala denar. Ki pa ni bil vedno dovolj, da bi bila
srečna in zadovoljna. A vedno sem našla v vsem kar sem počela svoj smisel,
svoje veselje, svojo voljo. Energijo, ki sem jo prinašala s seboj, se je
ponavadi prenašala še na druge, zato je bila tudi vedno uspešna, drzna in
nepozabna. Vendar si nikoli nisem dovolila, da bi mi kdo vzel veselja do mojega
dela. To je vendar moj čas, moje življenje, moj način, kako naj živim s svojo
okolico. In zato sem še danes hvaležna za vse izkušnje, ki mi jih je prineslo
življenje in ponosna sem nato, da sem v življenju izkusila toliko prijetnih
stvari, da znam danes cenit, da sem to kar sem. Ponosna. Zgovorna. Prijazna.
Hudičevo naporna. A tudi delovna. Imam kvalitete, ki bi jih nekateri samo
želeli. Odločnost. Moč. Nepremagljivost. Zmorem, če želim, obupam, ko to drugi
sploh ne pričakujejo od mene. Sem nekdo, ki verjame vase in ko podvomim…se to
zgodi samo z določenih izgovorom in razlogom. In vendar to traja tako zelo
kratek čas, da me nihče ne more kaj pretirano vreči iz tira. Sem magnet za
življenje, ki se tu pa tam ustavi, da lahko prepreči vse, kar je kdaj nastalo.
Ne bom dovolila, da me bo kdo učil življenja. Ker le-to je samo moje. Eno in
edino. Življenjske izkušnje so me naučile, da je prav tako. Ne, nisem zlomljiva
in ne pustim nikomur, da mi vzame sanje. Ker jih bom enkrat uresničila in vsi
se bodo smejali temu, kar sem nekoč govorila. Stali bodo ponosno v prvih vrstah
in se spraševali zakaj niso prišli do odgovorov že prej. In vem…vsak od nas
zmore, če ti so te želi. Čeprav počasi. Brez nekih posebnih razlogov. Za danes.
Da danes prinese jutri. Ne pustite si, da vas kdaj oropajo idealov, ki jih
nosite, želja, ki vam jih prinaša vsak dan. Borba je vsak dan. Z življenjem, z
močjo. S tistimi, ki vas ne razumejo. S tistimi, ki jih ljubite, pa pride
kakšen dan, ko jih pa vendarle nočete ob sebi. Kako naporno je, ko človek ve,
da ga jutri čaka še en korak, ki pa ni nujno, da bo takšen, kot si ga želi.
Hvala vsem, ki so kdaj verjeli vame. Hvala vsem, ki nikoli ne odnehate. Hvala
tistim, ki me podpirate, tudi ko zapiram vrata svetu. In hvala tistim, ki
verjamejo moji hitrosti, moji dinamiki, moji sreči do sveta, mojemu hrepenenju
po zmagah. Če si sam, je čisto brezveze. Če ne moreš deliti sreče, nisi več ti
in kar boli, je bolečina srca. Vstajam se danes. Želim vam dobro jutro, lep dan
in prijeten večer. Jutri se veselimo, da se bliža vikend. Ah, kje je še to. A
vendar tudi to pride. Ko ne odštevam več dnevov, ampak se veselim nasmeškov.
Se beremo. 🙂
Foto: Dejan Laketić