Mi skupaj ENO smo…

…in to pesem le tebi pojemo….
Pravzaprav znam vse navijaške pesmi na pamet, z izjemo zadnje, ki se jo bom naučila…
In vendar ta blog namenjam tistim, delite ljudi na stadionu na prave in neprave navijače. In predvsem tistim, ki odganjate iz stadiona še tiste, ki prihajamo tja, ker imamo naš nogometni klub res radi.
Včeraj sem si, priznam na pobudo prijatelja (pa čeprav sem tudi moderator tega), vzela čas in prebrala nekaj “utrinkov” iz foruma naše uradne strani.
Ostala sem sprva brez besed, sicer v sebi besna, a po drugi strani sem začela resnično razmišljat.
Navijačica sem že od malega. Še vijolčno kolo mi je mama kupila, da slučajno ne bi pozabila, da sem vijolica. V Ljudski vrt sem začela hodit kot študentka. Velik čas sem prebila na zahodu, zadnja leta je moje srce na vzhodu. O tem sem v svojih blogih že govorila…

moj Vijolči.

Pa vendar ni poanta v tem.
Prevozila sem celo Slovenijo, ne samo na prvenstvenih tekmah, tudi v neke čudne kraje smo hodili na prijateljske tekme, kjer smo se imeli neizmerno lepo. Na tekme hodim zaradi nogometa, čudovith prijateljev in nogometašev, ki jih spoštujem. Druženje je tisto, ki nas povezuje, avanture in izleti so tisti, ki jih dajemo v spomin za vedno.

tekma proti Grkom.

Eni hodijo na dopuste, mi pa denar dajemo za nogomet. Ker ga imamo radi.
Po južni so me v nedeljo spraševali, zakaj nisem prišla v London. Odgovor je bil, da si ga nisem mogla privoščit, ker moram pokrit celo prvenstveno in pokalno sezono. In ta ni kratka.
Eni so me gledali čudno, drugi presenečeno.
Meni je prioriteta domače prvenstvo, enim, da so se pohvalili, da so videli svet. Po tem se ločimo.
Prebrala sem (na forumu), da ne bomo več zaželeni na gostovanji tisti, ki ne bomo navijali in bomo prihajali na tekme s fotoaparati. Moram priznati, da sem se iz srca nasmejala.
Vsak ima svoj razlog, da hodi na kakršno koli tekmo.
Eni ves denar vržejo v Evropo in trdijo, da potem morajo imet za kruh in si domačega prvenstva res ne moreo privoščit, drugi hodijo samo na domače tekme in Stožice (da rečejo da so tam bili), eni gredo tu pa tam sploh kam…
Meni pa je prioriteta, da sem s fanti. Da sem za tisto ograjo in sem z njimi. Ne derem se veliko na tekmah. To so redki trenutki. Uživam v nogometu, rada naredim par fotk, ne kregam sodnikov in ne grozim nogometašem. Tega pri meni ne boste dočakali.
Eni pa pričakujejo, da bodo na tekmah samo tisti, ki bodo navijali.
Zadnjo nedeljo ni navijal nihče…kaj se bo naredilo z vsemi nami?
Ko hodim na gostovanje, je prava ironija, kako se vedno srečujemo isti ljudje, ki jih ni nikoli na raznih forumih in nikoli ne komentirajo “sranja.”
V soboto prihajamo v Gorico. Ko nas je tam 30, je že vseslovenski praznik. Dve leti nazaj nas je bilo tam 9, potem pa nas je ostalo 5. Vozila sem prav jaz z hudo vročino in kup tablet v sebi. Nikoli ne bom pozabila kak nam je Goran ploskal, ko smo se drli kot podivjani.
Včasih me ljudje sprašujejo, kako to, da me vsi poznajo…vas ne bi, če bi vedno sami hodili po tekmah?
Verjamem, da si nogometaši mislijo, da nam falijo kolesca v glavi, da to počnemo, pa vendar to res radi počnemo. Radi imamo to klub.
Ko se zjutraj zbudim in razmišljam kaj bi vam napisala v FB status, da bi vsi komentirali in všečkali…sploh ne veste, da to včasih traja in da je včasih do dobre ideje minil kar lep čas. Vse za to, ker mi je mar za to mesto in imam res rada ta klub.
Ne prižigam bakl, ne uničijem stolov, ne žalim nikogar, ne grozim navijačem, ne poslužujem se tehnik, ki jih to počnejo eni.
Vsi, ki me osebno poznate, veste, da sem zelo iskren in odkrit človek, ne skrivam se in ne pričakujem, da mi boste vedno ploskali.
Si pa NE DOVOLIM, da me meče kdorkoli iz stadiona, ker sem “turistek” in ker gledam klub iz drugačnega vidika.

tekma proti Aluminiju.

Vesela sem vsakega, ki pride v Ljudski vrt in mu je mar ter zadnji cent daje, da gleda razne Aluminije, Triglave in Koprčane.
Priznam, nisem navdušena, ko se ljudje grebejo za evropske karte, kličejo v eno, na Triglavu pa jih blizu ni z milioni izgovori.
Zato prosim, ne nas delit…
Na koncu niso Viole in ostali navijači…ampak smo vsi ENO.
Žal mi je, da se eni ne zavedajo pesmi, ki jih pojejo…res mi je žal.
Ko bom v soboto objavila fotko ljudi, ki so bili na tekmi, da ne bom potem poslušala…česarkoli.
Ta blog pišem samo iz razloga, ker ne dovolim, da nas kdo na kakršenkoli način žali.
Skrajni čas je, da stopimo skupaj, se vsedemo, zmenimo, začnemo, nadaljujemo in ostajamo. In naredimo vse, da nas bo vsak dan več in ne manj.
Klub je pred vsemi…in dajte si to že enkrat vbit v glavo.
NK Maribor je razlog, da se poznamo. Naj nam tega ne vzame nihče.
Mo ima vas rada. Bolj kot prizna in manj kot s svojimi kritikami kdaj pokaže.:)