Kolikokrat sem to slišala in brala odkar sem v ponedeljek dala “najavo” da te vendarle gremo…
In smo se peljali. Z busom 31 potnikov plus ostale Viole.
Zraven preverjanja moči med Violami samimi na busu, je treba omeniti še znanje o vodki in policiji ter kako je zmagal prodajalec na bencinskem servisu nekje kdo bi vedel kje.
 |
| 34 eurov vredna vožnja… |
Posebej je treba omeniti, da ta srečna pot ni nujno, da tudi tako hudo srečna. Bus na poti domov se je odločil, da bo nekje sredi Nemčije rekel, da zaenkrat ne gre naprej…
A to je že konec enega krasnega gostovanja v Luksemburgu…
 |
| njihova (zaprta) trgovina. |
Okoli 21.30 smo krenili na dolgo pot proti Dudelangu. Koliko postajank. Misliš si, da jih več skoraj ne more bit.
 |
| jaz mu pravim “iiiiii” hotel. |
Pretep na busu. Alkohol naredi svoje. Tudi to, da so bili spet najboljši prijatelji. Na srečo in na razum vseh.
Tabla Dudelange.
 |
| cvetlice zraven hotela. |
In smo tam. Britof. Kaj pa boš drugega. Najprej tam, kjer jih več ni.
 |
| brifot. |
Pivo, voda, kava.
 |
| “naš” kafič. |
Ples.
 |
| zvezda mesta. |
Smeh.
 |
| notranjost kafiča. |
Hamburger.
 |
| papica. |
Sprehod.
 |
| vedno najdem V. bajto. |
Malenkosti Dudelanga.
 |
| lepote mesta. |
 |
| in hiške. |
Mestni park. Nick glavna zvezda. Nasmejali smo se do solz.
 |
| ko se preseneti gospoda v parku. |
Spet pivo.
 |
| Nick je zaplesal. |
Tudi oni imajo enega posebnega…
 |
| dišalo je… |
Povorka do stadiona. Nepozabno. Krasno.
 |
|||
| zbudili smo mesto. |
 |
| naša publika. |
Stadion.
 |
| pa smo šli… |
Fantje so ogreti. Mi navdušeni.
 |
| za vsa ženska srca… |
Zaspana tekma, ki jo na koncu reši eden in naš Aleš.
 |
| bojevniki. |
Zmaga. V Ligi Evropa smo, mi pa se obnašamo, kot da še ena zmaga nekje sredi hriba.
Stadion tak mali, a simpatičen.
 |
| končni rezultat. |
Mesto krasno, ljudje prijazni. Mirni, urejeni. Avtomobili en boljši od drugega. Svetijo kot da so vsi iz pralnice. Urejeni, domači.
Policija nas je pospremila do stadiona. Brez kakršegakoli problema.
 |
| spremstvo. |
Druženje krasno z vsemi.
Vstopnica pregrešno draga, kot tudi pijača na stadionu.
 |
| zastave. |
Po tekmi pohitimo s šalom iz tekme in poskrbimo za vse, kar je potrebno.
Če ni najboljše gostovanje kar jih je, pa je zagotovo enih boljših.
 |
| Deki mi pozira. |
Zahvala:
Nicku in Alenu za humoristične vložke.
 |
| smo se našli na skupni fotki. |
Juretu za pivo. Lepo je videt sošolca sredi Luksemburga.
 |
| Sošolec in njegov stric. |
Biserki za “večerjo”.
 |
| Tavaresova kapetanka. |
Davidu, da ni zrihtal tortice.
 |
| bili smo zvezde kar pred stadionom. |
Klubu za čisto vse kar so naredili za nas.
 |
| zid. |
Violam za bus in “vodka s pivom” vložek, ter smehe, ki jih ni bilo videt konca.
 |
| ob golu. Aleš je nekje spodaj. |
In ko smo že spet mogli it domov…že pa spet…je nekje, kdo ve kje, verjetno v Nemčiji, 21.50 odpovedal bus. In so šraufali in zrihtali. Nimam pojma kaj je bilo narobe, jasno mi je, da smo srečni, da smo doma.
Okoli 8.30 je vijolčna povorka srečno prispela v Maribor.
In smo spet doma…
…in v Ligi Evropa…a to še ni konec…
In da ne pozabim…hvala VIJOLČNI BOJEVNIKI…
 |
| začetna enajsterica. |
…delate naše življenje vijolčno pravljico.
Video ob koncu:
Ponosni smo del nje in hvala za še eno krasno gostovanje, ki me, kljub pomanjkanju spanja spomni…kako lep je ta svet, če ga deliš z ljudmi, ki mislijo enako kot ti…
 |
| s šalom za vse večne čase… |
Pozabit pa ne smem…naslov bloga naj vas naslednjič spomni, da ko grem kam, da teh besed ne uporabljate…ker saj vidite, da potem ne znam domov…
 |
| Mitja. Naša varnost. Pred vhodom. |
Čeprav mi je pred dnevi en bralec zaželel, da se naj ne vrnem domov…za njega prav posebno sporočilo…doma sem, boljša in srečna kot še nikoli…:)
Žabci, prihajamo…:)
 |
| Žabe na poti do stadiona. Že čakajo… |
Foto: Dejan Laketić