Plačal sem vstopnico…

Dejansko se za tekme, kot je bila današnja živi.

Krasna publika, čudoviti prijatelji, srečanje z neznanci, obujanje spominov (takšnih in drugačnih) na Sarajevo, pozdrav šampionov, zmaga, ki se je ne bo pozabilo…

Pa vendar bom ta blog začela vseeno z vprašanjem.

Ali si nekdo, ki plača vstopnico za nogometno tekmo lasti ves stadion? In kdo daje ljudem pravico, da provocirajo na tekmi in so potem sankcionirani še tisti, ki tega ne dovolijo?

V Ljudskem vrtu sem sedela že na vseh možnih delih stadiona. Tudi na VIPu leta nazaj in jasno mi je, da se določene stvari na določenih sektorjih ne počnejo.

Najraje imam navijanje Juga (namerno sem napisala z veliko za tiste, ki mi boste kasneje očitali slovnično napako), pa vendar me tam nikoli ne boste videli. Preprosto…ker s fotoaparatom tam sploh nimam kaj iskat, pa tudi prelena sem, da bi navijala celo tekmo. 

Derem in pojem, zacvilim in se grem mehiški val…samo celo tekmo pa…Viole, moj respekt…to pa ne bi zmogla. 🙂

In ko smo že pri navijanju in vstanite se Štajerci…

Najprej spet manjši pretep na tribuni, ker eni s preveč promili ne vedo kje je meja obnašanja…

Potem pa še provociranja gospoda za menoj. Naj se vsedem, ker je on vstopnico plačal, pa kako sem slabo vzgojena, ko sem mu povedala, da bom stala, ker sem na nogometu in da je zahod na drugi strani. Omenjal je tudi moje starše. Da kako sta me oče in mama vzgojila. Priporočam gospodu na tribuni, da naj drugič pazi na jezik. Za vse radovedne-moj oče nikoli ni skrbel za mene in kot drugo. Že enajst let ga ni več. 

Vse to pišem, ker sem jezna. Priznam. Takšnega osebnega bloga verjetno še niste brali od mene, vendar imam enake pravice kot vsi ostali na tribuni, sploh, ker delam veliko več za promocijo našega kluba kot kdorkoli, ki je sedel na njej. Pa si ne lastim nekih zaslug ali karkoli. A da mi človek reče, da 35 let hodi na nogomet in hoče tekmo gledat…kdo bi razumel človeka…če sem ga videla prvič in nogometna igra ni bila po njegovem okusu. 

In ti ljudje vedno najdejo mene…

Tako da za vse tiste, ki prihajate na tribune…če hočete sedet…razmislite kje si boste karto kupili. Saj meni kolenu tudi ne dovoljuje 90 minutne čage, pa vseeno stojim. Nekoč sem imela operacijo dlesni, pa sem zvečer celo tekmo proti Olimpiji ploskala (in stala), ker govorit nisem mogla (ja, tudi to se zgodi).

Šampioni se borijo proti bunkerju, eni pa samo jamrajo…se opravičujem, ker tega ne razumem.

Če se lotim še malo same tekme…

bom tudi tokrat rekla…

Najboljši…vse najboljše za 23. rojstni dan! Imate vso moje spoštovanje in občudovanje…

In hvala…Dejan, Marcos, Robert in vsi ostali…od prvega do zadnjega, ker vas imam vse enako rada.

In hvala Jovan, ker si se potrudo iskat tisti papir, ki sem ga želela, pa čeprav te potem več nisem srečala…

Hvala še mojim soborcem iz tribune za pogum ob nesmislu neznancev.

In hvala več kot 12 tisočim ljudem, predvsem tistim, ki ste prvič Ljudski vrt videli, da ste prišli iz svojih lukenj in navijali za najboljši klub na svetu.

In še nekaj da ne pozabim…fun park se začne ob 17h. Saj vem, da ste polno zaposleni pa vse…samo dajte prit malo prej. Te pa nas tam par čveka in čaka, da se boste prigungali. Pivo je bilo samo do pol sedmih…tak, sami ste si krivi, če ste ga zamudili. Druženje na južni je bilo pa fajn. Lepo je vedet, da smo vedno večja vijolčna družina.

Vidimo se v soboto. Da mi ne bi kdo manjkal. 🙂