Nevihtna mavrica

Ko grem z Manuelino družino na gostovanje vem dve stvari:

-fajn bo,

-tam bom dovolj hitro, da se bom ognila slabemu vremenu.

Pa smo skupaj še z našo “Jovanko” Matejo že pred 17h prispeli na Fazanarijo. Pihalo je in zdelo se je, da bo odneslo ves park.

Ko sem se poslovila od Mateje, ki je odšla v “kletko”, sem dovolj hitro prišla na tribuno da je že lilo, kot da je sodni dan. Nevihta se je odločila, da bo vztrajala.

Tekma je bila simpatična. Zanimiva. Postava, ki je niti v sanjah ne bi napovedala, je dala tri gole. Tudi strelce ne bi ugotovila niti v pravljici. Čeprav mi je Jovan včeraj, ko sva se srečala, obljubil vsaj štiri. Moram priznati, da so bili ti trije že veliko veselje in sem zanje hvaležna.

Jovan, Alen in Nikola so zadeli za Maribor in nam prineslo še eno zmago proti prekmurskim prijateljem.

Bili so tudi tokrat prav simpatični gostitelji, z zasoljenimi vstopninami in vmesnimi pripombami. 

Krasno je bilo videt veliko navijačev Maribora. Predvsem pa mi je bilo všeč to, da ogromno prekmurcev pride na tekmo v mariborskih oblačilih in navija na nas.

Prijetno druženje je končala mavrica, ki je prinesla sonček na poti domov.

Izgredov ni bilo, tako da ta blog ne bo nič kaj posebnega.

Se pa ob tej priložnosti zahvaljujem vsem novim bralcem in starim kritikom.

V sredo…takoj po tekmi smo znova skupaj.

Prijeten teden, vijolčni navijači. 🙂