Pravzaprav imam res rada prijateljske tekme. Pripravljalne. Rečite jim, kak jim želite.
To so priložnosti, ko lahko srečaš vse nogometaše od blizu, rečeš z njim kakšno besedo. Jih vidiš mogoče bliže, kot kdaj v domačem Ljudskem vrtu.
Ko sem izvedela, da naša Mojca na tekmo pripelje najmlajšega navijača, sem ji omenila, da bi mu uresničili njegovo skrito željo.
Tja sem prišla že uro pred tekmo. S kolesom. Ja, v tej veliki vročini. Ponosna na 33 minut vožnje, počasi. Za dušo. Moj “Vijolči” me je varno pripeljal v Rogozo.
|
19 let jih ima, a je neprecenljiv. |
Počakala sem prijatelje, ki se jih je na tej tekmi nabralo kar nekaj. Tekma je bila bolj kot ne v drugem planu. Fajn je bilo počvekat, srečat prijatelje.
|
začetek NK Maribor-Sarajevo |
Upokojenci so imeli seveda spet svoje finte, a na koncu molčiš. Ne moreš nič drugega…
|
Agim in prosti strel. |
Zmagali smo 6:3 na pripravljalni tekmi proti ekipi iz Sarajeva. Zadeli so Eti, Matic, Marcos, Robi, Matjaž in Agim.
|
Deki v napad… |
Če se bomo tega sploh kdaj spominjali.
Malo po polčasu smo dočakali Tavaresa.
|
Jaka in Marcos. |
Po tekmi pa še Markota in Aleša.
|
Jaka in Marko. |
Nekomu smo uresničili sanje. Nekdo je iz tekme šel s posebnim nasmeškom.
Tako da je bila kolesarska pot domov polna ponosa in pozitivne energije.
|
Po tekmi so si to zaslužili… |
Še več takšnih tekem…
Se vidimo v četrtek…
Zdaj končno vem kak se je Rudi Carrell počutil…
Nekoga osrečit…za mene ne obstaja nič lepšega.
Saj ne rabim omenit, da sem prinesla domov še kup štoplov, kajne? 🙂