Moje ime

Nikoli niso razumeli.
Težko je pojasnit.
Tudi sama ne.
Ker je vsaka stopnica…
Zdravilo.
Vsak korak…
Nova moč.
Vsak aplavz…
Spoštovanje.
Vsak vzklik…
Upanje.
Da smo skupaj eno.
Tudi ko boli.
Da resnica ni v pivu…
V zlu in jezi.
Da je resnica znotraj.
Nas.
Ker nimamo moči.
Biti.
Potrpežljivi.
Le glasni zvok volka…
Ki pozablja.
Da razumem.
Tisto o ljubezni.
Hvaležnosti.
Predanosti.
Smehu.
Stisku rok.
Tisto, ko stojim tam…
In se sprašujem…
Ali vedo
Koliko mi pomeni…
Ko v ledenem dežju…
Soncu…
Mrazu…
Slišim samo…
Svoje
Ime.

Ena posebna pesem. Napisana pred dvema dnevoma.
Drugačna. Posebna.
Na snidenje jutri.
Rada vas ima.
Spet pesniška. 😉
MalaMo. :*