Dragi rokometaši. Glave gor!
Kaj rečt o tej posebni tekmi.
Že marsikdaj videno.
Dva polčasa, dve zgodbi.
Prvi polčas je bil res klasa, vrhunsko. Borbeno.
Drugi polčas se je zdel pretežki, prenaporen.
Izgubljen.
Vendar se ni predajalo, borba do konca.
Še posebno sosedo sem dobila par minut pred koncem. Prvič v njenem življenju.
Bilo je prijetno, a zelo zahtevno.
Na trenutke se je zdelo tako zelo težko. Da si vedel, da ko ne gre, ne gre.
Še enkrat poklon golmanu za obrambe, da te na rit vrže.
Ekipa pa se uči, lovi in predvsem spoznava.
Zato hvala za krasen konec popoldneva in za še eno zanimivo izkušnjo.
Drugič bo bolje.
Porazi so zato, da nas dvignejo in nam dajejo moč.
Porazi so zato, da nas naučijo in nas spremenijo.
Porazi so zato, da se še bolj spoštujemo in se cenimo.
In porazi so zato, da pridejo nove zmage.
Kot je po dežju pred tekmo prišla mavrica.
Vse v življenju je z razlogom.
Vse ostalo ni pomembno.
Pridno in pogumno naprej.
Rada vas ima.
Vijol’čna duša.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić