Select Page

Prvi april.
Tekma mladih v Rogozi.

Pred začetkom.

Brez dežja.

S sodnicami.

Brez milosti.
Garaško. Zahtevno. Naporno.

Pozdrav navijačem.

Rezultat bi lahko bil tudi popolnoma drugače.

Kapetana.

A mladi so pokazali še enkrat znova neverjeten karakter.
Po prejetem golu so pokazali.
Niko. Tine. Niko. Alex.

Vzpodbuda.

Uf Tine, še ena mojstrovina.
Poklon ekipa.

Geniji svojega posla.

Znan trener pa je navodila spuščal kar v publiki.

Meni ljubi nogometaš.

Zdaj razumem zakaj.
Bila je krasna tekma, kjer sem spoznala bodočo novo vijolico.
In ugotovila, da včasih življenje preveč jemljem resno.

Ki je zadel fantastičen gol.

A tu sem jaz pravi amater.
Bravo ekipa. Bravo publika. Lepa številka za takšen rang tekmovanja.
Sem vesela, da sem šla iz bajte kljub vetru in pesku in ne vem čem še vse.

Kakšna fotografija.

Sploh po takšni obletnici, kot je danes za mene.
Ploskam vsem in sebi. Čestitke nam.

In še Alex za četrti gol.

Inspiracija.
In sodnice. Bravo. V tem svetu ste bolj pogumne, kot se zdi.

Lep rezultat.

Včasih veter ve več.
S poklonom navijačice.

Tine. Oboževalka Mo. 🙂

Drugič me spomnite, da imam slab spomin.
MalaMo. :*