Prvi april.
Tekma mladih v Rogozi.
Brez dežja.
Brez milosti.
Garaško. Zahtevno. Naporno.
Rezultat bi lahko bil tudi popolnoma drugače.
A mladi so pokazali še enkrat znova neverjeten karakter.
Po prejetem golu so pokazali.
Niko. Tine. Niko. Alex.
Uf Tine, še ena mojstrovina.
Poklon ekipa.
Znan trener pa je navodila spuščal kar v publiki.
Zdaj razumem zakaj.
Bila je krasna tekma, kjer sem spoznala bodočo novo vijolico.
In ugotovila, da včasih življenje preveč jemljem resno.
A tu sem jaz pravi amater.
Bravo ekipa. Bravo publika. Lepa številka za takšen rang tekmovanja.
Sem vesela, da sem šla iz bajte kljub vetru in pesku in ne vem čem še vse.
Sploh po takšni obletnici, kot je danes za mene.
Ploskam vsem in sebi. Čestitke nam.
Inspiracija.
In sodnice. Bravo. V tem svetu ste bolj pogumne, kot se zdi.
Včasih veter ve več.
S poklonom navijačice.
Drugič me spomnite, da imam slab spomin.
MalaMo. :*