Prišli smo. Dobro uro navijali, ploskali in se drli.
S Perotom, da se razume. In zmagali.
Ekipi Amstetten iz Avstrije na tej tekmi ni bilo lahko.
Medtem ko so na začetku če uspeli malo parirati mladim odbojkarjem, ki se počasi znova sestavljajo, jim kasneje ni uspelo več kaj od borbe za točke.
Ob lepi odbojki, ob krasnem druženju, res čudovitih mladih talentih, ki so še enkrat znova pokazali, da edini pravi nasprotnik, ki ga imajo, je zdravje, smo uživali, čeprav v malem številu, a saj vemo, da ekipa znova potrebuje čas, da nas bo vedno več.
Mladi, zagnani talenti slovenske odbojke se vsak dan znova učijo in vpijajo znova znanja.
Kot vsi mi, delajo napake in se trudijo z novim dnem za boljše zgodbe.
Torkova tekma je bila krasen uvod v nadaljevanje, ki se bo danes zvečer zgodilo v Lukni.
Dnevi so prekratki za vse, ura gre prehitro, dohiteva me sneg, spolzka pot in na trenutke tudi čas.
Zato ta blog pišem z rahlo zamudo, a iskreno in iz srca.
Se vidimo zvečer, ko pozdravimo to krasno ekipo polno želje in volje.
Hvala, ker vam je mar.
Z nasmehom.
Ko je lepo, ker je lepo.
MalaMo. :*