Včasih gre življenje kot namazano. Vse gre po planu, vse se izide, vse gre, kot si predstavljamo.
Včasih pa ko je tak namazano, včasih zdrsne in se kdaj pa kdaj po padcu vprašamo kako smo sploh prišli do te točke, saj smo vendar vse naredili prav.
Včerajšnji večer je bil predvsem eno veliko učenje kako misliš, da si prav izbral, pa je vmes tista »maža« vendarle malo skrenila s poti.
A kaj reči…med obolelimi komolci, poškodovano ramo in še čem, se je našla ekipa, ki je kanalske prijatelje premagala po slabih dveh urah igre.
Zrelo, odgovorno, polno velike želje.
Dolgih točk, ki so pokazale, da se v Sloveniji še enkrat znova igra res fantastična in včasih tudi fanatična odbojka. In pa na tekmi, kjer šleka pac za servis.
Navijač Salonita in naši mladi fantje so tolkli navijaško, ekipi pa z vso močjo po materialu.
In tako smo. Ploskali, kričali, noreli in se smejali.
En se na sod vrne kmalu…
Do takrat pa…samo tako naprej. Ker korak prinaša nove cilje, nove želje. In predvsem…s takšno voljo, željo in znanjem…ni čisto nič nemogoče.
Tudi če zamenjaš pozicijo ali si v fazi, ko ti nič ne gre. Ker trud, volja in energija…vedno pride rezultat. In rezultat je samo in za zmeraj…uspeh. Tako ali drugače…ko daješ vse od sebe, si začel že kot zmagovalec.
Do prihodnjič..
Ko zvezde spet zasijejo.
Z nasmehom.
Ona, s klopce.
MalaMo. :*