Select Page

Ko igra ekipa. Ko gara ekipa. Ko se navija za ekipo. Ko je predana ekipa. In ko ima ekipa fantastično vodjo z izjemnimi sodelavci…je rezultat jasen.

Naša zlata golmana.

Težka bitka v Domžalah. Kot zmeraj. Odprti fuzbal. Tako redko viden. Krasna atmosfera. Pa še dež. Pa izjemno naporen drugi polčas.

Vezalke.

Sladka zmaga.

Rok. Kot vino.

Kronejeva nesebična podaja Mudriju in Mudrijev slalom, ki bi mu ga zavidali največji mojstri smučanja…dva taka gola, ko si vrtiš nazaj…pa gledaš…pa spet nazaj…to je čar fuzbala.

Miki. Nalezljiv nasmeh.

Navijači na nogah. Vzklikajo tvoje ime ob menjavi. Aplavz za izjemno delo po koncu tekma. Nasmejani obrazi z vseh strani. Prijatelji tako ali drugače.

Ekipa.

In še bratski polčas. Toliko lepega. Toliko stkanih prijateljstev, ki zadaj puščajo sledi prihodnosti, ki sledi.
Težka tekma in spoštljivost, ki jo cenimo.

Dotik.

Znamo prcnit in v tem smo dobri. Zabavno je, drugi pa se jezijo. Po nepotrebnem.
In za konec še intervjuji, ki so vredni vseh pohval. Iskrenost. Spoštovanje. Hvaležnost.

Kapetana.

Lep večer je bil to v domžalskem športnem parku. Ledeno ko pes. Nisem vedela kam naj roke tiščim. Smo se pa luštno imeli. Toliko smeha in pozitivne energije.

Gospod Jug.

Taki smo. Včasih nas matrata cinizem in sarkazem. Ampak ne iščemo izgovorov. Mi delamo.
Vsak po svoje. Vsak svoje. Vsak na svoji strani.

Po golu številka ena.

Navijamo za svoje. Zmeraj smo in zmeraj bomo.
Zasluženo smo dobili tekmo in iskreno čestitamo nasprotniku za krasno borbo.

Po golu številka dva.

Tekme z Domžalami so zmeraj napete, vedno nas malo posivijo, nam vzamejo kak dan življenja in predvsem nas spomnijo kako dober je lahko fuzbal. Taktičen. Nepredvidljiv. Da je lahko napaka nekoga kriva ali iznajdljivost nekoga preprosto prinese tri pike, ki vodijo do končnega cilja.

Maki. Po francosko.

Misija 1/8 je končana.

Smeh na klopi.

Dež je prinesel nekaj res lepega. Na poti domov pa se je zdelo, da bo vsak čas Božič. No, preko zadnjega tunela sicer več ne.

Veselje.

Vsak ima svoje heroje. Naši nosijo oblačila z najlepšim grbom.

In še veselje.

In kdaj pomagajo na noge tudi tistim, ki padejo in komaj vstanejo. Videli. Ponosni smo in hvala. Če boste kdaj slučajno to brali boste vedeli kdo ste bili tam sredi počivališča in kaj ste naredili tako zelo nesebično. Prav zaradi tega Vas še bolj spoštujem in cenim.

Ostaja vprašanje … štajerščina? 🙂

Pred vrati je derbi. To bo zahteven. Naporen in spoštovanja vreden derbi.
In kot bi rekel naš Trener. Treba je igrati z glavo in čustva dati na stran.

Dokaz da jezik ni ovira. Ljubezen zmeraj zmaga.

Se zmenimo, da mi čustva, vi glavo, pa roka?
Do sobote….ostanite zvesti. Sebi. In podajte roko še komu.

Repas. Jan. Naš Jan.

In ne pozabite naredit kakšne ladjice. Za ljudi gre.
Z ljubeznijo.

Gospod Karanović. Trener, Veliki!

Ona, ki še kuj ni dočakala luči.
MalaMo. :*