Select Page

Zunaj dežne kaplje nežno, mirno čistijo zemljo. Nebo je sivo, žalostno in zaspano.

Mesto hodi po svojih opravkih, ljudje iščejo svoj smisel.
Življenje gre znova in znova naprej.
Včasih preprosto ne razumemo, da vse jemljemo vse tako zelo enostavno. Samo po sebi umevno.

Kompliciramo za stvari, ki so nepomembne in pričakujemo, da bodo ene stvari prišle same po sebi.

Ko sem nekaj tednov nazaj začela s sodelovanjem v izbiri najboljše fotografije na temo »voda in podnebne spremembe,« se je moje življenje za kanček sekunde popolnoma obrnilo.

V teh dneh, ko klikamo in glasujemo za mojo fotografijo, sem razmišljala, da smo vsi prepričani, da bo Drava, ki jo vidite na fotografiji, vedno tu. Da bo voda iz pipe vsak dan pritekla. Da bomo zmeraj imeli dovolj vode, ker brez nje pač ne moremo.

Kolikokrat se jezimo na sosede, ker nepričakovano zaprejo vodo in si ne moremo umiti rok, skuhati kosila ali preprosto iti pod tuš ali dati živali prepotrebno vodo. Sploh naš mačkon, ki vodo redno pije kar iz pipe. Kot da ni dve minuti prej dobil friške vode v svojo veliko posodo.

Zdi se mi, da smo pozabili, da je nekaj najlepšega skakanje po lužah sredi velikega dežja in kako nepozabni so trenutki, ko ob sprehodih ob Dravi gledamo kako se račke igrajo in labodi iščejo svojo kosilo.

Življenje z vodo se je z leti razširilo na tone plastike, iz katere pijemo vodo, v Mariboru pa imamo, če je moj podatek točen, 56 pitnikov vode. 7 za male živali. Kako drugače bi bilo, če bi razmišljali kot okolje…ki želi dihati, se rojevati, na novo začeti. Mi pa ta svet dušimo s stvarmi, ki nas vsakodnevno samo še bolj potiskajo ob dno.

Ravno včeraj sem odnesla dol smeti in v dvigalu srečala sosedo. Povedala sem ji, da se selim. Sprva me je čudno gledala, saj me je vendarle videla prvič. Potem pa je dojela, da govorim o smeteh. Razvili sva debato o tem kako se kopljemo v smeteh in to vsak dan…in mirno gledamo stran in za vse to krivimo druge.

Ker sem človek učenja, ker sem človek, ki ga izjemno zanimajo številke, sem želela vedeti ali res drži, da pretiravamo s porabo vode. Razmišljala sem, ali se sploh kdaj zavedam vrednosti in pomena vode.
Pojma nimam.

Ko sem poprosila za nekaj podatkov, so me le-ti hudo postavili na realna tla.
Dobro veste, da izjemne in drugačne bloge pišem redko. A pišem jih takrat, ko me nekaj čisto presune. Me navduši. Ko želim, da z blogom povem več kot samo številke. Ki so zanimive. A ki trofijo. Pune trofijo.
Blogi spreminjajo življenja, osem let kasneje so naredili več, kot sem si lahko predstavljala.

Zato se ne čudite, ker je ta blog edinstven. Drugačen.
Ker želi povedati, da se moramo ustaviti in razmisliti.

Ker pri vsem tem pranju možganov so ljudem pozabili povedati, da zemlja vendarle ima nekje konec. Da tudi ocean ni večen. Da ni večna Drava, da ni večna voda, ki jo pijemo, če bomo z njo ravnali tako kot ravnamo.

Ko gremo jest hitro hrano, nikoli ne razmišljamo da je za tak hamburger 🍔 v največji verigi le-teh potrebno 2350 litrov odtisov vode (povedano drugače, to je skupna količina sladke vode, ki je bila potrebna za proizvodnjo in uporabo). Nepredstavljivo.

In potem še nekaj drugih številk, ki so mi dale misliti:
🍎 65 litrov za 1 jabolko
🥚 200 litrov za 1 jajce
🌽 900 litrov za 1 kg koruze
🥛 1000 litrov za 1 l mleka
🌾1300 litrov za 1 kg pšenice
👕 2700 litrov za 1 bombažno majico
🥡 3000 litrov za 1 kg sladkorja
🍗 4325 litrov za 1 kg piščanca
🐖 4800 litrov za 1 kg svinjine
👖 8000 litrov za 1 kavbojke
🐄 15500 litrov za 1 kg govedine
🍫 17200 litrov za 1 kg čokolade
💻 30000 litrov za proizvodnjo 1 računalnika
⛽ 70000 litrov za 1 tono bencina

In ko pogledam ta seznam se sprašujem »zakaj?«
Smo postali tako ozkogledi. Zakaj smo tako jezni na dež, ko pa vendarle zmeraj toliko lepega prinese. Zakaj se ne trudimo vrniti naravi, to kar daje?
Pitna voda je postala luksuz. Nisem videla veliko sveta, a oni pojem pitne vode razumejo težje kot si mislimo. Že prvi dan dopusta marsikje povedo, da vodo pa izključno iz plastenke. Oh, pa spet smeti…

Zato ko boste vsak dan kliknili na ta link: https://www.mb-vodovod.si/nagradna-igra/?contest=photo-detail&photo_id=11014 , bodite hvaležni, da ste doma v čudoviti Sloveniji. Kjer vas vsak dan obdaja toliko dobrega, toliko lepega. Da živite v mestu, kjer lokalno podjetje z vodo dela vse, da bi imeli zdravo in dobro vodo. Sploh se namreč ne zavedamo, da v gospodinjstvu v povprečju vsak dan vsak od nas porabi 104 litre vode.
Pa še en podatek, ki vas bo verjetno malo vsekal po glavi. 8 % vse proizvedene električne energije porabimo za črpanje in distribucijo vode.

Pojma nisem imela.

Če se vse zgodi z razlogom, sem srečna, da sem se udeležila nagradne igre, ki me je pripeljala do razmišljanja, do številnih odgovorov, do vprašanj, ki nimajo odgovorov, da dajo mislite.

Včasih se zdimo tak pametni sami sebi. Kako vse vemo, kako smo veliki.
Pa je toliko ene majhnosti v nas. Ker je življenje le trenutek.
Le ena kaplja, ki postane jezero, potok, morje ali ocean.
Življenje je utrinek, ko se zavemo, da pravzaprav nismo dovolj hvaležni za vse kar imamo.

Narava nam vsak dan da toliko magičnih trenutkov. Ptički pojejo, drevesa nam dajejo zrak in varno zavetje. Mir. Počitek.

In potem, ko v državi vlada kaos okoli virusa, se zavedajte…da si boste kmalu spet umili roke. Da boste ostali zdravi. Rešili mogoče s tem kakšno obolenje (morda tudi življenje), ter da je v vašem domu zmeraj pipa, dve, tri ali več…iz katere vsak dan pridejo kapljice…za vas, za mene, za Mejota, za to…da bomo na obrazu imeli zdrav videz, srečno srce. Prijazen nasmeh.
Ne pozabite vse dobro deliti vsak dan z drugimi.

Ker na koncu je pomembno, da si nas ljudje zapomnijo po tem, kako zelo smo znali ljubiti, ko smo pozabili živeti.

22. marca je svetovni dan vode. Bodimo prijazni z njo.

Rada vas ima.
Tista, ki s tipkami razmišlja drugače.
MalaMo. :*