Telovadnica.
Centralno igrišče.
Ogromno novinarskih ekip.
Pa midve z Vesno.
Luštno je bilo.
Fantje so pridno garali že prvi dan, kot je to v navadi.
Ogromno sodelovanja, smeha in dobre volje.
Stiski rok.
Srečno in zdravo 2020.
Vsi ti čudoviti, zlati obrazi.
Lepe misli.
Potem pa še kakšna fotografija ali dve.
In pred tem…tisti kartica. Zanjo.
Neprecenljivo.
Bilo je krasno dopoldne, ki se je malo potegnilo v delček popoldneva.
Sonček, mraz, a manj kot zadnja leta.
Luštno je bilo.
Tudi se zapeljat, pogledat, naredit fotografijo.
Hvala.
Hvaležna za ta dan, dva meseca kasneje po dnevu, ki je marsikaj spremenil.
In za slovo od prvega bloga le še…
Hvala Dino. Ker si z nami odrasel, nas sprejel, užival, garal, se smejal in bil izjemen.
Hvala, ker si bil naš osem let in nekako čutim in verjamem, da se nekega dne vrneš.
Domov. Hvala. Res mi je bilo v čast. Ti in tvoja družina ste bili zmeraj neizmeren vir navdiha.
Se vidimo in beremo v 2020.
Do takrat pa…na koledar…2.9.2020…ko darujemo kri.
Pomlad bo dolga, a verjamem, da bomo v Kidričevem prvaki.
Verjamem. Dajte verjet v to ekipo, ker samo pozitiva prinaša še boljše zgodbe.
Hvala, ker sem lahko del krasne vijol’čne. Še enkrat znova…
…je res lepo bi bilo priti…DOMOV…
Rada vas ima.
Zimska deklica.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić