Bilo je težje, kot bi si mislili. A ne zanje.
Za mene. Zame. Še prejšnjo soboto sem se poslovila od bolnice in si dovolila počivat, sanjarit, brat, ustvarjat različne zgodbe in si celila rane.
Včeraj zjutraj, po zanimivem petkovem pogovoru s prijateljem, sem vedela, da vem kaj bom počela v soboto ob 18.00. Nisem bila še prepričana ali bom zdržala, zmogla in ostala.
Potem pa je bilo najtežje naredit par korakov. Od avta do vhoda. Pa ne zaradi bolečin in počasnega koraka.
Imela sem malo treme. Ta pa pride, ko se nečesa res veselim. In pričakovanju izjemnih ljudi, ki me niti sekundo niso razočarali.
Objemi in stiski rok, lepe besede, dolgi pogovori, plemenita dejanja, »VIP« sedež in majhne pozornosti so bili točno to kaj sem včeraj potrebovala.
Za nagrado izjemna zmaga v ligi Mevza proti ekipi Mladosti Brčko in najboljše darilo pomočniku trenerja Alenu za njegov 18+ rojstni dan.
Večer je bil res čaroben. 3:1 bi lahko bilo tudi 3:0, ampak na koncu dneva ko so prihajali eden za drugim v sejno sobo, je bilo važno le veselje, radost in sreča.
In na koncu dneva tudi moja. Ko sem se po polžje spravila na klop, si uredila vse mehko in udobno, navijala se drla, mahala in navijala. Kak mi je bilo fajn. Počutila sem se mirno, srečno in umirjeno. Bilo je kot bi prišla na kraj, ki me je tako dolgo čakal. V resnici pa me menda ni bilo več kot 14 dni. A zdelo se je kot večnost.
Videt vse te nasmejane, srečne in preproste obraze je bilo balzam za dušo in srce. Druženje po tekmi pa ena velika debata, spoštovanje, učenje, ljubezen in iskrene čestitke.
Hvala vam, ker ste mi včeraj podarjali del vaših src, ker ste mi podarjali toliko iskrenosti in pristnosti.
Hvala vsakemu posebej za tople besede, hvala za obliže in hvala za tisti košček sonca v teh čudnih dneh.
Bil je krasen odbojkarski večer, poln akcije, reakcije in spoštovanja. Bil je večer, ko je mladost premagala Mladost in ko je radost premagala norost.
Lahko so trenutki, lahko so utrinki. In lahko je dogodek. Edinstven. Nepozaben. Hvala, ker sem bila del vaše veličastne zmage.
V teh dneh v eno tekmujete, trenirate in se bojujete. Tekem ni videt konca in veliko spoštovanje do dela, ki ga opravljate. Sprašujem se kako zmorete in od kod črpate moč. Ste vir navdiha za mnoge, ki trdijo da ste premladi in preveč neizkušeni.
Meni se pa zdite samo sproščeni, svobodni in dovolj nori, da lahko premagate kogarkoli. Dokler ste takšni, vam dobljenih bitk na težko odgaranih poljih nihče ne more vzeti.
Do takrat pa…tučite po materialu.
Rada vas ima.
Bližje svojemu cilju.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić