Nerešena uganka

Oh, ta Mura.

Uganka, ki večno ostaja z vprašanji. Odgovorov pa ni.

In ni jih videt še na daleč ne.

Mogoče pa je krivo samo nekaj več, kar nam ne da, da bi zabili ta nori gol. Za prvenstveno zmago.

Ki si jo že tako dolgo želimo.

In ki jo tako močno sanjamo.

Pa se bomo zadovoljili s točko in bili zanjo neizmerno hvaležni.

Ker točka na točko je vrh. In vemo da pot na vrh nikoli ni lahka.

In ker je težka, jo znamo toliko bolj cenit.

Bil je večer, ko smo videli marsikaj.

V prvi vrsti čudovite ljudi, izjemne prijatelje in dobro tekmo.
Kaj prilik, dogajanj, razburjanj.
In ja, ko bi vsaj žvižgat znal, tu bi lahko še napredovali.

Videli smo »gorečo« streho, pa videli smo polomljene stole, pa znova kup bakel pod raznimi koreografijami, pa bakle na igrišču. Pa kup žaljenj in vsega drugega, kar s fuzbalom res nima nekaj dosti veze.

A če bi zabili, če bi šla ona noter v prvem ali pa Rokova na koncu v drugem. Če bi. Pa ni.

A bo. Verjamem, da bo.

Če se dobro ne razumemo, je lahko ribič tudi kaj drugega in če smo iskreni, se lahko komu tudi do solz nasmejemo.

Ograja se je premaknila, kar je bilo super, saj je bilo tokrat vse lažje. Bolj sproščeno. Bolj nasmejano. No, eni so verjetno po tekmi pojedli kakšno kislo limono. Večina pa je bila tako srčna, kot zmeraj.

No, en je sicer tudi narobe dres obleko, ampak saj se razumemo kje smo.

Imeli smo kaj videt pred, med in po tekmi. Bila je tekma, kjer so še enkrat pokazali, da imajo moč nad nami, mi pa nimamo kontrole nad sami sabo. In še ena tekma, kjer moraš dat nekaj, kar še tako veliko porcelanasto lutko, zlomi.

Sem pa vesela vseh, ki nam namenijo lepe besede, prijazne fotografije, stisk roke, mahanje in vse kar obogati srce. Tega ne pozabljamo in še enkrat znova, iskreno cenimo.

Blog, ki sem ga, kot predhodnega, hotela pisati šele dopoldan, je tako nočni in Mojca si počasi zasluži spanec.

Vse, ki ste me ujeli po tv, kak pojem…hvala za fotografije in lepe besede. Pojem zmeraj iz srca in na srečo me niste slišali. Hvala tv ekipi, ki me v tej gužvi zmeraj najde.

Hvala vsem, ki ste prišli. Hvala tudi gostom. Lepo da prihajate v takem številu še zaenkrat. Dobrodošli znova v novem letu. Še posebna hvala enemu navijaču po tekmi. Bil je res prisrčen, zelo poseben in zelo zabaven. Nasmejali smo se mu vsi in mogoče bo kdaj dobil glavno vlogo v katerih od napovednikov.

Kaj rečt kot…uganko rešujemo ali v zadnjem krogu jeseni ali prvem pomladi, čez 14 dni gremo v Sežano, v Ljudskem vrtu pa se znova srečamo čez 20 dni.

Uživajte v reprezentančnem premoru, odpočijte si, rešite se vseh virusov in bacilov.

In imejte radi življenje, sebe, ljudi, ki jih imate radi, svoje najljubše klube v kateremkoli športu in predvsem ne pozabite, da je vse samo šport. In da s čim drugim res nima nobene veze. Tudi če to na vsak način kdo želi vpletat.

Kjerkoli že ste…lahko noč ponočnjaki in dobro jutro jutranjiki.

Rada vas ima.
Z volumnom v lasah (ne, ni napaka. ;))
MalaMo. :*