Cena imena

Kaki večer v Bolgariji, kakšna tekma proti ekipi Ludogorets. Ne bomo delali drame, ne bomo skakali po luftu.
Bil je večer poln energije, nekih kartonov, ki jih ne bi piskali še oni pri mizi, pa kup novih igralcev imamo, večina pa je dobila predvsem starostne značilnosti in ogromno nekih novih karakteristik, ki jih sploh ne poznam.
Tekmo sem spremljala v kosmati družbi. Prvi polčasu mu je bila tekma tak zanimiva, da je naredil par krogov, drugega je gladko prespal.

Videli smo pestro tekmo, kjer smo preživeli marsikaj. Lahko bi marsikaj zadeli, a imamo nekaj junakov.
Kenan je v golu delal čudeže. Ne samo da je bil kot njegov predhodnik, lahko bi bil tudi hobotnica dve.
Ogromno igralcev se je rahlo podcenjevalo, nekaterim pa pri 32 (tako pravijo) leta ne prizanašajo. Ob tem sem se že na svojem Facebooku vprašala če me jutri čaka Dom za upokojence.

Da gledat tekmo doma res postaja pravi mali napor dokazuje to, da sem se spraševala ali so naši igralci vmes šli v maškare, predsednik pa je postal kar dva v enem. Pa to niso heci. Razumem da zamenjaš dva brata košarkarja, da pa postaneš predsednik in poslovni direktor v enem, pa je tudi stvar ene osnovne, ne vem, izobrazbe? Al bi se temu reklo poznavanje slovenskega nogometa?
Ne vem.

V tretjo bo mogoče res šel Rado, zagotovo pa tudi Rudi, ki sicer v prvo, ampak tja naslednji teden, na sveto travo, ne bo šel Dino, ki je dobil karton za udarec, ki je bil milejši od onega, ki sem ga jaz dobila v parku. Po mojem mnenju bi ta sodnik tega v parku kaznoval za kakih deset let.
Pestro smo imeli zraven na spletu, vesela pa sem, da bodo hejterji danes bolj kot ne šli spat lačni.
Mi sicer ne gremo še hitro spat, ker bomo počakali na odhod letala in pol odšli na letališče pozdravit bojevnike. Upam, da ne bomo spet trije in družinski člani ter prijatelji ekipe na letalu.
Če kaj, moram priznati da sem se ob tej tekmi po svoje zelo zabavala, vesela pa sem, da fantje klub več kot 35 minut z igralcem manj, niso prejeli gola.

Lahko samo rečem hvala za družbo in bravo fantje za par takih minut, da sem bila prepričana da jim boste stisnili vsaj dva.
Upam da ste zadovoljni z rezultatom, jaz osebno pa sem ponosna na vas.
Ne bom dolgovezila, vidimo se v nedeljo, ne soboto, nedeljo v Ljudskem vrtu na tekmi z drugim ljubljanskim prvoligašem.

Če še niste, preberite včerajšnji Večer, oziramo vsaj levi zgornji kot prve strani in stran 11. Stran si delim z gospodom Kekom. Še to me dela dodatno ponosno.
Vidimo se čez 13 dni na Vijol’čna kri za vse ljudi in pridite, ker darujete v dar, ker vam je mar.
Do srečanja na letališču.
Rada vas ima.
Danes malo pretrigana.
MalaMo. :*