Select Page

Julij. Vroč in soparen. Saj ne da je meni pretirano vroče. Samo toplo pa mi je res.


Danes sem se tako zelo razveselila prijateljske tekme v Domu prvakov proti hrvaški Gorici.


Na jugu vidim srečne vijol’čne tamale, ki jih ravno osrečujejo trije naši nogometaši. Podpisujejo se in se fotografirajo in z njihovih obrazov sije neizmerna sreča. Uživam, ko klepetam s prijatelji in jih opazujem. Kako so srečni in kako kaj kar ne morejo vstran od njih.


Gledam v nebo in se sprašujem, če sem se uštela, da sem na vroč julijski dan doma pustila oblačila, ki bi me ogrela.
Odgovor sem hitro našla.


Najprej še v manjšini na tribuni, pol pa smo se kolegi le našli in uživali.


Čeprav se je po res kratkem času vsipalo. In ni samo sipalo, videt je bilo kot da že sto let nismo videli deža.
Veter je nesel ta dež v vse smeri.


Navijači so hiteli gor po tribuni, nas je tudi malo zadelo, vendar ni bilo hujšega. Eni so šli potem še višje, vendar se je veter, ki je bil leden, kmalu umiril.


Ko se je publika odločala kje ne bo mokra in kako bo preživela to tekmo, so padali goli.


In večino tekmo smo bili lahko navdušeni nad novinci, kot tudi nad našimi standardnimi člani, ki so se pokazali v dobri luči.


Med tem ko sem razmišljala ali je boljše da se nekateri gredo od cinizma do sarkazma, sem bila samo žalostna, da je ta dež pokvaril navijanje otrok, ki so na začetku tako krasno peli.


Če me poznate vsaj bežno, veste da meni nič ne pomenijo neki predstavitveni videi, stare zmage in dosežki preteklosti.


Ko prideš k nam, si naš. Sprejel si najlepša dva dresa na svetu in grb pri srcu, ki naj ti bo svet. Zavedati se moraš, da je tvoj priimek samo skupek črk, ki morajo svoje ime zagotovo upravičiti.


Če me poznate veste, da se z veseljem fotografiram z nogometaši, ki nosijo naš dres. A ne, ker o njih govorijo vsi kako so dobri. In ne, ker sem sama že pred leti ugotovila talent in samo upala, da bo nogometaš kdaj naš.


Zato se še nikoli nisem fotografirala z igralci, ki jih nisem videla na delu v vijol’čnem dresu. Predvsem osebno in na lastne oči.


Zato sem današnjo generalko vzela kot generalko tudi za novince. Veste tudi, da ena tekma, nekaj minut ne pomeni nič. Da si vsak zasluži veliko priložnosti in možnosti, da se razvije in pokaže svoje znanje. Kajti najboljši igralci so se v izjemne igralce in srce kluba razvili po dolgih in izjemnih izkušnjah.


Rada bi pohvalila boljšo sinergijo, več energije in predvsem večjo povezanost. Ne rečem da je ta tekma ravno pokazatelj stanja, kaj nas čaka, saj vendarle vsak igralec potrebuje celo tekmo, mislim pa in prepričana sem, da smo na dobri in čudoviti poti.


Rok me je navdušil. Pa ne samo z golom. Tudi z odnosom do dresa. Čuti se da je naš in vidi, da si je želel, da bi končno igral v domačem klubu.


Andrejeva oboževalka sem še iz goriških vrst in danes me ni razočaral. S tako igro se ga bodo morali bati vsi. Pa ne samo kako gleda in kako zagnano gre v igro.


Špiro ni imel nekega pretiranega dela, verjamem pa, da bo prinesel mir v našo zadnjo linijo, ki jo hrbtenice že dolgo ne več.


Ter še fant z današnjim največjim aplavzom. Rudi. Ker se vrača po poškodbi, ni bil dolgo na igrišču. Verjamem pa, da bo z željo, energijo in s pomočjo publike, ki vidno verjame vanj, uspel priti dlje kot si je želel in upal sanjati. Le pogumno in ekipno.


Fantje, ki jih poznamo so pokazali, da garajo in se trudijo. Nekateri si mi pokazali, da bodo zapirali lape nesrečnežem in jim je to uspelo že danes.


Žal na igrišču danes nisem videla Gregeja in Amirja.


Za gole pa so zaslužni Rok, Andrej, Martin in Nino. En gol smo tudi prejeli. Tudi ob tem golu sem zaploskala, saj je bil aplavza vreden.


A še vedno je bilo mrzlo. 3. julija. Mrzlo. Da je bila tista sopara varljiva. Vreme pa se tudi tak hitro spreminja, da ne dohajamo niti več kak in kaj.


Malo smo še gledali nogometaše, ki so oddelali trening na pomožnem in se odpravili domov.


Res je bilo prijetno druženje.


Lepo je bilo prvič v novi spet prit v Dom prvakov.


Hvala vsem, ki ste prišli in niste odšli zaradi dežja.


Hvala fantom za generalko in srčno upam, da bomo lahko kje videli islandsko tekmo in da mi bo dana tudi povratna tekma.


Čez deset dni začenjamo novo prvenstveno sezono, jutri pa ne pozabite voščiti gospodu asistenca minule sezone ob rojstnem dnevu.
Na branje kmalu.


Želim vam ogromno mavric in prijaznih plesov v dežju. Pa ne pozabite skakat po lužah. Naj vas ne bo sram. Preprosto uživajte.


Rada vas ima.
MalaPudlika. ?
MalaMo. :*