Tisti…tisti Rulotov gol…

Zadnji četrtek v juliju sem isto sedela tak pred to mojo malo kišto in tipkala in tipkala.
Tudi danes ne pišem ob koncu tekme, ampak sem se bloga lotila kar ob polčasu.
Hvaležna sem vsem za poslane in objavljene linke in en dela več kot vrhunsko. Sicer smo kako minuto zadaj, kar včasih ni nujno prednost, če zraven spremljaš še Google, Radio Maribor prenos pa žal na mojem računalniku ne dela tako kot bi moral.

Začetni šok po prejetem golu se je polegel in imela sem občutek, da smo za par minut pozabili kako veliki smo v resnici. V glavi mi je rojevalo toliko motivacijskih govorov, ki bi sem jih drla če bi bila tam, da bi verjetno ostala brez glasa.

Potem pa so se fantje pobrali in igrali in igrali.

Pol pa se derem goool Gregaaaaaaaaa kot norc. Ful sem vesela, ker mi tak to Google pove, potem pa le pridem do zadetka, ki ga seveda pogledam, ker mi je hitro jasno, da sem v zmoti, ker me je Google lepo naplahtal, a nisem bila jezna. Ker kot sem tisti trenutek privoščila Gregorju, sem ga v naslednji minutki Rulotu, ko sem se zavedala, da je dečko spet zabil taki gol, da o njem lahko gladko govori cela Evropa in so mu favšni največji zvezdniki sveta. Rulo zna!
In Rulo vam je spet zaprl lape. Koliko mora požret skozi sezono in koliko mu privoščim ta gol.

Na Facebooku vsi tak hvalijo strelca za izenačenje, a še v nedeljo so ga v penzijo pošiljali in želeli da se naj poslovi od vijol’čnega dresa. No, danes je zadel v večino beli barvi. In zato ne zdaj pisat kaki car je pa mu rdeče, pardon, vijol’čne preproge obljubljat. Ker bodite navijači, samo tota hinavščina vam nič ne paše. No, pa saj je vaš obraz, kajne?
Zato bravo Rulo!

Vmes ko sem pisala hvala našemu carju, smo prejeli gol, v golu pa nas zraven tega še naprej rešuje naša hobotnica, Đasmin, kot bi rekla komentatorja, ki ju poslušamo. Tudi Bađi danes igra, pa Pila. 🙂 Poklon za ta trud okoli naših imen.
Čeprav sta tudi ta komentatorja res približno tako živčna kot mi.
A ni predaje fantje!

Več kot dve tretjini tekme je za nami. Če kaj fantom ne moremo očitat je borbe.
Tekma je zelo težka in nasprotnik tudi ni neki tretjerazredni klub, ampak klub z dolgo, težko in tudi zelo trofejno zgodovino.

Tako…počasi se bližamo koncu in vsi smo že malo preveč živčni. Jaz sem medtem pustila šoferja na letališče spat, sama pa bom pogledala do konca to tekmo.

In slučajno spet pogledam ta moj Google prenos. Ki vmes popravi krivico strelcu in vidim da je že tri in pogledam z računalnika in ga vidim…3:1 in ne morem verjet. Ne morem verjet!

Ne bom jokala, da si tega nismo zaslužili, me pa zanima kaj je bilo s temi offsajdi, ki jih nismo mogli videt in koliko je bilo dejansko poštenosti v tej tekmi. Za to bom pustila tistim, ki so bili na tekmi, da bodo pojasnili.
Priznam, želela in pričakovala sem bolj ugoden rezultat. Prepričana sem bila da bomo tekmo končali vsaj z remijem. Ker smo vrhunski kaj se tiče takih rezultatov.
In tekme je konec.

Tu sem. Standardni plac. Cela zalimana od vročine. Ene vročine vuni, od navijanja in računalnika.
Zdaj ko končujem ta blog sem žalostna.

Lahko bi potegnili več s te tekme, lahko manj. Lahko bi še kakega zabili, lahko kakega več dobili.
Fantom ne smemo nič očitat, ker so vijol’čne barve branili z vsem kar so imeli. Ampak vsem. Borili so se do konca z vsem kar jim je bilo dano.

V zadnjih letih sem se naučila, da se vse zgodi z razlogom in prepričana sem, da se tudi to je.
Ponosna sem na ekipo, na ljudi, ki delajo to ekipo tako veliko in na vse navijače, ki imate tudi v porazih veliko vijol’čno srce.

Vesela sem, ker skupaj ne bomo obupali in da bomo doma mi 13.ti igralec tega čudovitega moštva.
Stadion še ni razprodan, zato prosim kupite to dragoceno vstopnico in pridite podpret te fante. Že v nedeljo proti Gorici (karte lahko kupite tudi preko spleta in ne rabite nikam it in še doma si jih lahko sprintate), potem pa v četrtek, ko se bo odločalo o velikem potniku v play-off Lige Evropa.

Dajmo spet skupaj stopit in verjet. Vse je mogoče, in da se čudeži dogajajo tudi mi zelo dobro vemo.
In preden končam…še enkrat znova…

Vijol’čna kri za vse ljudi. Čez 27 dni, 5. september je na koledarju. Sreda bo. Prinesite svoja vijol’čna srca, zdrava telesa, čudovito kri in darujte. Pomagajte in bodite del enega velikega, izjemnega dogodka.
Že danes bi se rada zahvalila številnim podjetjem, medijskim hišam, neprecenljivim prijateljem in tudi popolnim neznancem, ki delite, pridete, ki nam pomagate širiti to novico in govorite o nas s tako čudovitimi besedami. Pred dnevi sem bila na zadnjem sestanku pred akcijo in lahko vam zagotovim da je pred nami en prekrasen dan, ki vam bo prinesel nepozabne spomine.

Hvala, ker ste prijatelji. Hvala, ker greste z roko v roko z nogometaši, z NK Maribor, s celim stadionom. Hvala, ker ponosno nosite vijol’čne cote in imate v avtu vsaj nekaj vijol’čnega.
V čast mi je bit navijačica Maribora.
In še enkrat…Rulo, ti si car! Bil si in boš! In hvala ti za to danes zvečer.
Rada vas ima.
V pričakovanju nogometašev na letališču zgodaj zjutraj. Tu smo v dobrem in slabem.
MalaMo. :*