Ne morete rečt, da imate za seboj slab nogometni večer. Ne morete mi tega rečt. Ker že dolgo niste gledali tak krasne tekme. Toliko se je dogajalo, da smo komaj sledili, akcije so bile na obeh straneh in evropska predstavnika Maribor in Domžale sta še enkrat znova dokazala da sta si ta play off zasluženo prigarala in si zaslužita aplavz aplavzov.
Pravzaprav je bilo danes večino stvari res super.
V kratkih alinejah povzemam dogodke:
– zanimivi dvoboji, krasna kulisa, lepo število ljudi,
– čudoviti sosedi na tribuni, ki jih moram še posebej pohvalit, saj smo na koncu našli skupni jezik in veliko smeha,
– balzam za dušo na stadionu, ki je res nekaj izjemnega,
– prijateljici na tekmi, čeprav na drugi strani a izredno srečni, ker se nam je na fb nasmehnila sreča,
– po tekmi veliko smeha, dobre volje, ljubezni, zabave, srečnih otrok, igralcev in na koncu še vedno prijazen trener.
In oni. Ne vem zakaj jih je bilo pet. Vseeno mi je bilo. Vsi skupaj si zaslužijo ne vem kako oceno pač, ampak to danes ni bilo za nikamor.
Res je, da zmagaš, moraš dat gol in ja, nismo dali gola in ta remi je čisto fer za to kar smo danes lahko videli. Mislim da nisem videla enega obraza, ki bi se pritoževal nad rezultatom. Ampak to kar smo danes videli od petih ljudi, ki bi naj bili med najboljšimi v državi pa je bilo na ravni pete lige države, ki je ne najdemo na zemljevidu.
Nima smisla bit hudoben, ker ne prinaša nič dobrega, je pa treba priznati, da take tekme ti ljudje niso bili sposobni sodit. Ne vem al je bilo to pomanjkanja znanja, ker izkušenj zagotovo ne. Kake otroške napake so si privoščili danes delilci pravice je bilo na ravni znanstvene fantastike združeno v najbolj bedno holivudsko komedijo.
To, da so žvižgali ljudje na tribuni, ki sem jih imela za najbolj mirne in prijazne, dosti pove. To, da jih res dolgo ni bilo ven, tudi.
Nič bat, nič jim ne bi naredili in jim tudi nismo. Še čakala sva, da so se v svojih lepih temnih avtomobilih odpeljali.
Nismo taki. Ne bomo taki. Saj pa nas poznate. A vendarle. Obe ekipi sta si zaslužili bolj dostojno in tekmi primerno vredno sojenje. Če bi nekateri ljudje, ki so vstopnico plačali, tako slabo opravljali svoje delo, bi jih jutri čakal Zavod za zaposlovanje. Ker kaj takega ne doživiš vsak dan, upam pa da zadnjič. Farsa, ki je potrebovala učbenik z naslovom »Osnove nogometne igre« se je na srečo končala brez vidnih pretresov, čeprav se je zdelo, da se tako vendarle ne bo.
Vseeno si nismo dovolili pokvarit krasnega večera, saj smo se vendarle v Ljudskem vrtu, kjer enim pivo že hitro v glavo stopi, je pa večina bolj srečna, nasmejana, manj tečna, čeprav danes smo bili tečni kot muhe vsi po spisku. Ni nujno da zmeraj zaradi sodnikov.
Aplavza si danes vendarle vsi niso zaslužili, je pa vendarle treba omenit, da je fajn, da še Rulo šutira proti golu kot da je nor malo in da je Martin po par dneh pokazal kako zelo ga rabimo. In ja, nekateri so tak hitri, da se človeku prav zavrti v glavi. Pogrešamo še zmeraj pogrešane in ta zdrave bi počasi lahko že videli kak so kaj zdaj nazaj v akciji.
Petkova tekma je tako za nami, pred nami dve neverjetni evropski tekmi. Če še nimate karte za povratno tekmo proti Izraelcem je čas, da greste v bajto al pa v spletno prodajalno, ker jih kmalu več ne bo in pol ne hodit jokat zakaj niste šli. Pojdite, ker bo to tekma za zgodovino. Vmes pride še Krško, kar tudi je fajn da se ne pozabi za vse tiste, ki vam je prva liga pomembna.
In ob koncu še enkrat znova…Vijol’čna kri za vse ljudi vas bo letos pričakala 30.08.2017 pod vzhodno tribuno stadiona. En nepozaben dan se nam obeta in predvsem plemenit in zelo humanitaren. Če le lahko, pridite, ker lahko prav vaša kri nekomu reši življenje. Kako neverjeten občutek je to, ko človek pomisli, da nekomu lahko pomaga živeti.
Radi se mejte, smejte se, uživajte konec poletja in ne pozabite, da ko gremo od ograje mi, je tretji polčas…končan.
Rada vas ima.
Mala Miki Miška.
Cmoka.
MalaMo. :*
Foto: Dejan Laketić