Select Page

Kak rada imam jaz 25. avgust. Vedno nekaj lepega prinese ta datum. Res, vsako leto se ga tak veselim. Tudi letos ni bilo nič drugače.

Image12blog12
Ko sem končala z napornim dnevom pred odhodom na južno ploščad, sem vedela, da ne glede na rezultat, bo pred nami res krasen večer, s prijatelji, dobro družbo, selektorji na tribuni, ki so vse videli in samo oni vedeli kaj je prav, da bo to večer, ki ga bomo pomnili do konca življenja.

Image1blog1
Ko sem se z Jano dogovarjala za intervju, sem bila prepričana, da bomo vse tvegali.
Rodrigo je bil menjan in v igro je prišel Gregor. Tam je bilo tveganje, kot ga nisem videla že leta.
Seveda sem spet nekje v teh vrsticah izgubila začetek.

Image2blog2
Nekaj čez 19.22 ste me videli v družbi Jane in Lojzija v direktnem javljanju iz Ljudskega vrta.
Doživetje prav posebnega pomena. Nisem še videla kako to poteka, prvič sem bila s toliko lučmi in za seboj sem imela moj Ljudski vrt. Jasmin se je prišel ogrevat, fantje so pregledovali igrišče.Image3blog3
Ko je bil prenos končan, sem se poslovila od ekipe in odšla med prijatelje, potem pa na tekmo.
Bila je to moja najljubša tekma v zadnjih letih.

Image4blog4
Borbena, gledljiva, zanimiva, posebna, drugačna.
Fajn je bilo to gledat, to predstavo, ta odnos, to igro.
Na začetku drugega polčasa je bilo sicer nekaj zaspanosti, pol pa udarjanje na pune.

Image5blog5
Damjan je tak laufal, da sem se spraševala ali ni morda hitrejši od formule, Denisa bo oni qabalski igralec tak sanjal, marsikaj je funkcioniralo vrhunsko, padel pa je tudi edini gol na tekmi, ki ga je zrežiral naš kapetan.

Kot zmeraj jim je zaprl lape, pokazal kdo mu je pomagal in nam dal upanja. Ko je padel še rdeči karton in so imeli gosti igralca manj, se je zdelo, da smo na pragu Lige Evropa.

Image6blog6
In tam smo ostali. Ko se je zgodil še naš zadnji udarec na gol…sem imela solzne oči. Vedela sem, da se poslavljamo in da nam je zmanjkalo samo časa.
Naj vam povem, da sem žalostna. Nisem pa razočarana.
Viole so še dolgo po koncu tekme pele, pa pele in pele.

Fantje so prišli nazaj, kapetan pa z intervjuja za televizijo.

Image7blog7
In če kaj, si moramo čestitat. Vsi skupaj. Za pogum, za garanje, za borbo za vsako žogo, za zvok navijanja, za moč, za pomoč, za energijo. Treba se je pogledat v ogledalo in rečt…bili smo vrhunski in tega se ne rabimo sramovat.
Ne spomnim se kdaj smo nazadnje tako uživali v dobrem nogometu.

Image8blog8
Moji selektorji pred menoj so imeli hudo slabe živce. Ko je bilo treba bit tiho, so pametovali. Ko bi morali navijat, jih je bila taka groza, da niso niti gledali.
Moja vojna v meni ni pokazala na obrazu kako sem se počutila.

Kaj ko je pred tekmo prišel Ljubo, sem v njem na nek drugačen način videla sebe. Imela sem večjo srečo kot on, a še vedno je on čudežen deček, fant, ki je prestal v zadnjih 24 dneh več kot si upamo sploh predstavljat. Kaj vse so govorili, on pa je stal pred nami in se smehljal. Dana mu je bila še druga možnost.

Image9blog9
Drži se Ljubo, dokler smo živi ti nikoli ne boš sam. Nikoli.
In ko smo po tekmi peli in se spraševali, imeli cmoke v grlu, smo vedeli.
Hvala za še en prečudovit večer, eno prečudovito kuliso kaj smo za slovenski šport.
Hvala, ker sem lahko del te zgodbe, te navijaške avanture, del tega ponosa.

Image10blog10
Vrnil se je Dejan, vrnil se je Luka. Dobrodošla doma, vesela sem, ker sta tukaj. Naj vama bo najlepše.
Na tekmi sem dobila tudi neprecenljiv dres in hvala ti moja zlata Nina. Rada te imam.

Image11blog11
Ko pogledam nazaj in vidim ta večer in si rečem…hvala, prijatelji. In hvala Jana, za nepozabno, drugačno medijsko izkušnjo, ki je ne bom nikoli pozabila. Hkrati pa poziv vsem medijem, da se prvi ponedeljek v mesecu septembru oglasijo, posnamejo in ujamejo našo akcijo Vijol’čna kri za vse ljudi. Petič. Eno uro prej kot lani. In zagotovo vsaj tako uspešno, kot zadnja leta. Vanjo ne dvomim. Pridite, pokažite svojo vijol’čno pripadnost in pridite na najbolj plemenit dogodek, ki ga lahko organiziram.
Ko smo po tekmi gledali te obraze, se pogovarjali…je Seba rekel…v tretje gre rado. Dve leti nič, drugo leto pa gremo…in bomo šli.
Ne jezite se, ker smo vseeno prepričali Evropo, da še znamo.
Lepo je vedet, da smo znova na pravi poti.
In vse bo še dobro. Prej ni konec.
Moje misli nekje med brdi in medvedi…vam pa vsem le še…
Kak je fajn, ker ste.
Moj dom prvakov, najboljše mesto za prijatla objet.
Rada vas ima.
MalaMo. :*