Kurja koža v Dvorani Tabor

Tega večera sem se veselila kot že dolgo ne.
Naših rokometašev nisem videla že nekaj časa, zato pa je bila ta tekma res nekaj posebnega.
Fantje so prvo polfinalno tekmo v Velenju dobili, zato je bil naboj še toliko večji.
Uradna fb stran Rokometnega kluba Maribor poroča, da nas je bilo 1500.
Veste kaj ludi, veste kaka čaga.

Res čaga.

končni rezultat.

Mitja, uradni komentator…mislila sem, da ga bo raztrgalo. Kaka energija, kaka moč.
Že leta hodim na rokomet.
Ne glede na vse, to je bila pa res tekma. TEKMA!

ogrevanje.

Čeprav se je končalo 34:35, je treba ful stvari povedat. In to veliko.
Vodili smo tudi za dva, zgubljali tudi za 5.
Pa kaj si ti nor, kak so se danes borili fantje v vijoličasti barvi.
V ponos, vsak posebej od prvega do zadnjega.
A če smo pošteni, toti poraz smo si zakuhali čisto sami.
Ne vem če smo si ga ravno zaslužili, a zanj smo si krivi čisto vsi.
A za nekaj si zagotovo nismo.
Tadej Sok, za mene neverjetno dober rokometaš, je znova pristal…med bolniško službo.

začnimo.

In končal tekmo že v prvih minutah.
Tako je dragi moji, če hočeš hendikepirat ekipo, probaj s kapetom.
Kot drugo so sodniki, ki pa danes vseeno niso kiksali tako kot so ponavadi. Vse tekme, ki sem jih gledala z Gorenjem, so bile sojene tako sramotno, da je bila danes svetovni fenomen.
Tretje pa so igralci sami.
Mogoče so mi delovali rahlo živčni, ali pa je bila to vendarle prevelika želja.

minuta odmora.

Ker se je pa kaj videlo…kak so si želeli, kako so vzpodbujali navijače.
Kurja koža, dragi moji, to je bila kurja koža!
In pol še jaz in Andrej s svojima hčerama. Kaki trije sončeki.
Samo se smejejo in tak sem bila srečna, da smo bili skupaj.

igralci so bili veliki motivatorji.

Haha, če ste me videli na odhodu…bila sem tista s smokijem. 🙂
Na levi pa Velenjčanke. Jao, kje so mene našle, da so se zraven vsedle.
Težko jim je bilo kaj dopovedat, mi je pa žal, da jih nismo utišali do konca.
Tekma je bila vrhunska v vseh elementih, na koncu je falilo tisto izenačenje in dodatni gol.
Manjkalo je malo zbranosti, kanček sreče, mogoče Nikola, mogoče Tadej….mogoče…
Lahko bi če-jev, jaz rokometni amater naštevala do jutri.

publika!

Lahko bi.rekli…hvala Dvorana Tabor.
Številnim obrazom bi mahala, pa me žal niso videli.
Škoda da Poštar Pauli ni bolj norel kot zmešan.
Vsaka čast Mitja, kaj si ti nor kak je to danes vse šlo v luft!
Škoda, res škoda, da ni bilo zmage.

konec

Neverjetno smo utišali še tisti zoprni rumeni boben in tiste njihove navijače, ki so zgledali, kot da se med seboj že par let ne pogovarjajo.
Hvala RK Maribor, hvala za krasno tekmo, energijo.
Da sem za par minut ponorela, bi lahko za kanček trenutka znorela do kraja…bila sem navijačica…in verjela sem.
Na trenutke sem bila čisto obupana, pol pa sem se pobrala. Čisto čustvena, navdušena.
Zmoremo, ker lahko. Ker smo mi.
Pa ni šlo.
A šlo je do zadnje kapljice znoja. In še dlje.
Ko so poklapani sedeli na tleh parketa…sem si mislila….dali ste se vse od sebe.
Naj bo to dovolj. Čeprav ni. In tolažba je bolj slaba.

Šampioni!

Danes teden je še ena tekma…in vem, da se bodo borili do konca.
Za poškodovane, za navijače, za čast, za vijolčno ljubezen.
In predem končam, vam moram povedat, da obstaja igralec RK Maribor, ki ga izredno občudujem.
Pravzaprav to že veste, če berete moje bloge.
Ne vem kaj mi je bilo danes, ko sem razmišljala kje bi sedela…
…a srečala  sem ga pri vhodu. Nekaj s fotko in oboževalka sem spravila iz sebe.
Nastali sta dve neverjetni fotografiji. Moj dragi Andraž pravi, da sem na njej videt kot čevap. Ne da mi je smešno, mislim da je to najbolj zanimiv vzdevek, kaj sem ga kdaj dobila.
Hvala Nikola Špelić, neverjetni igralec našega kluba, ki ga občudujem že toliko let.
Iz globim mojega vijol’čnega srca….HVALA!

Nikola Špelić.

Res je bil en tak…MalaMo dan…
…zadnje čase se je zgodilo toliko čudežev…zato naslednjo sredo verjamem v rokometnega, v soboto pa…po petega zaporednega gremo…in ja, se vidimo v soboto.
Baje bo dež, tak da pričakujem, da vseh ne bo. A jaz bom počakala do zadnjega po koncu tekme. 🙂
Vetrovka je pripravljena, baterija tudi…
Se vidimo, prijatelji.
Iz srca vas imam rada. :*