Januarski pomladni dan

Jaz se nikoli ne branim toplega vremena.

ko pade cuker, pomaga cuker.

Čeprav ni ok, da je vuni pomlad, ampak ko je fuzbal, pa ja naj bo toplo.
In je.

začetek.

Z Rokom sva si sobotno popoldan skupaj s številnimi navijači rezervirala za prijateljsko tekmo bojevnikov z Aluminijem.

Luka.

Na pomožnem v Kidričevem se je zbralo kar nekaj navijačev, zmagal pa je fant, ki je ob Marcosovi enajstmetrovki skakal od veselja.
Če sem že pri golih.

Matko.

Prvega so zabili domačini, Svenov krasen gol je bil za izenačenje, kapetanov za zmago.
Krasen dan, ki ga je krasilo tudi sonce in en grd oblak nad nami, se je prevesil v en krasen trenutek smeha, dobre volje, pozitvne energije in iskrenih prijateljev.

padci…

Z Biserko, njenim v.d. možem in nečakoma, smo z Rokom po tekmi počakali nogometaše in smeha ni manjkalo.

Sven.

Tako kot tudi na tekmi ne, kjer se je pokazalo, da so fantje, kapo dol, borci tudi na prijateljskih.
Obe ekipi, ki sta se znašli na igrišču sta pokazali veliko mero borbe in pripravljenosti na zelo učinkovito sezono.

Dalibor.

Golov bi jim lahko natrosli kot kamnov po plaži, samo žal, ni šlo not. Pa ne spet narobe prebrat in predvsem se ne smejte zraven ko zmešani.

gol.

Mali japonski turistek Mo je poskrbela za par krasnih fotografij, saj je fante na igrišču od blizu videt privilegij in res je krasno, ko lahko naredim še fotko, ki je “fotka.”

after gol. 🙂

Ko se je Marcos poslovil, smo se poslovili še mi, odšli na obisk in domov, potem pa drugi del te neverjetne sobote.

seštevek številk na njunih dresih je…? 🙂

Na spletni strani Večera sem prejela dve vstopnici za Bob leta.
Dobro, da Barbara še sploh čuje kaj, ko pa sem to veselo novico prebrala takrat, ko sem jo imela na telefonu.

prosti strel.

Kričala sem, kot da se mi je zmešalo, Mejo pa je prišo preveri, kaj se z mano dogaja in bil še bolj v šoku kot sogovornica na telefonu.

Aleš.

Nekaj čez 19h sva z Barbaro prispeli v SNG.

selfi v SNG. 🙂

Fajn je bilo, ker je bila prosta izbira sedežev in sva lahko sedeli kjerkoli sva želeli.
Spodaj čisto zadaj sva našli dva krasna sedeža, na kateri sva več kot uro in pol se tak smejali, ko zmešani.
Tadej Toš je pokazal zakaj je najboljši na planetu!
Ko človek več ni vedel al bo še dihal al kaj bo, saj si jih je na veliko privoščo, skakal, norel, pel in še kaj.
Najboljši del je bil seveda vijol’čni.
Pa ni bil samo eden.
Kupil me je na začetku, ko je rekel, da je v vijolčnem mestu.
Potem je začel govorit o Ligi prvakov tam v mesecu avgustu.
Ampak ko je omenil Marcosa Tavaresa, kot osebo v superlativih, pa sem tak ploskala, da bolj nisem mogla ploskat.

fotka s telefonom. a vem da razumete bistvo. 🙂

Ko je pri novembru omenil remi z Angleži in se drl Mi smo Maribor, sem se dalje drla z njim.
Neverjetno, res, neverjetno!
Hvala, ker sem si lahko ogledala to v živo.
Neverjetna energija, smeh, ljubezen.
Čestitke bobu leta. Dejansko ob zmagovalnem bobu začneš razmišljat:
“Nekdo, ki zasluži 20 tisoč evrov, težko razume, kako se počuti nekdo, ki nima za kruh.” Maksimiljan Klančnik
Kmalu po koncu sva se odpravili iz gledališča v bazo na Lent, kjer smo počvekali s prijatelji, spili čaj.

selfi v Bazi.

Počutila pa sem se tak dobro, kot že dolgo ne.
Saj ni čudno, da sem v eno delala selfije.:)
Večer se je končal v Šišu, kje pa drugje.

selfie v Šišu.:)

Lepo je bilo, kjerkoli sva bili.
Hvala vsem za krasen dan, za toliko energije, volje, moči, smeha.
Res je to življenje tako lepo, tako polno, tako magično.
Če bodo vse sobote tako krasne, kot zadnji dve…pol bo to leto res še noro.
Šampionsko?
Zagotovo.
V ponos mi je, da ste moji prijatelji.
Rada vas ima.
Mala Mo.:*