Čestitko sem jim danes že napisala.
Kratko, iz srca.
 |
| prihod nogometašev. |
Saj pa jih te imamo radi.
Pa čeprav smo preveč hudi včasih, pa včasih nismo na isti valovni.
Smo pa ja skupaj eno.
 |
| Marcos, Veliki! |
In ko so se zbirali spet tisti, ki so zmeraj…
…je bilo že nekaj v zraku.
Nismo vedeli kaj se bo zgodilo…
A vseeno…
 |
| Čisto nora ekipa! |
Nogometaši so vendarle prišli.
Jan mi je sporočil, da se zbirajo pred vhodom.
Jaz pa sem kar sedela z mojo zlato Vlasto in Tadejem.
In potem so prišli.
 |
| skupinska Viol. |
Kapetam s pivom, zadaj pa vsi šampioni.
Marcos je imel govor, potem se je prižgalo nekaj bakel…
Malo se je pelo…
 |
| zagorelo je… |
Fantje so odšli.
Čvekali smo, še kakšna skupinska.
In tema…
 |
| …in gorelo je… |
Pa sva z Vlasto po treh urah le dočakali…
Bakle.
Narode moj, bakle!
Tak so me ves čas vsi čudno gledali.
Kaj te s tabo je?
 |
| …in gorelo je… |
Ja nič, danes čakam bakle.
Kaj, saj pa te vem da Viole vedno naredilo fantazijo z baklami.
In smo jo dočakali.
To je bilo nekaj magičnega.
Nekaj prekrasnega, nekaj našega.
To je bilo za naslovnice.
Uspelo jim je.
 |
| …in je gorelo… |
Nismo vedeli kaj nas čaka, a ko smo dočakali, je bilo to mavrično…res mavrično.
In ko se je ugasnila še zadnja bakla, smo pogledali fotografije, posnetke…
In se štiri nore dekline srečale na sladoledu in fotko naredila pod Teotovo umetnino.
In ja, pa je še en krasen večer za nami.
Kdo čaka, dočaka, kajne?
 |
| …in zgorelo do konca… |
Dobre stvari je pač vredno čakat…
Življenje je pač…
…poezija v vijolčnem…
 |
| Vlasta pa jaz, bolj vesela. 🙂 |
Naj vam zveni glasba življenja, moči, volje in energije vsak dan…
Bravo Viole…
…še en dokaz, da je z malo domišljije moč premikati meje nemogočega.
Rada vas ima.
 |
| nočete vedet v katerem poskusu je ratala. 🙂 |
Mala Mo. :*
Foto: Dejan Laketić